Izvedba plana B: kdaj bo lahko levica zamenjala ustavne sodnike in sprejela nov zakon?

»To ni konec, prej ali slej bo tak zakon sprejet,« je bil prvi komentar poslanke Združene levice Violete Tomić na nedeljski referendumski izid in podobno stališče so zavzeli tudi predstavniki drugih strank in gibanj iz vrst poražencev.

Posebej veliko prahu je dvignila izjava poslanke SMC, bivše sodnice Jasne Murgelj, ki je na Facebooku zapisala:"Bomo delali naprej. Eno leto hitro mine. Bomo vmes zamenjali US." S tem je namigovala na izvolitev "politično primernejših" ustavnih sodnikov, ki bi odločanje o tovrstnem zakonu, za razliko od sedanje sestave, prepovedali.

Poglejmo, koliko je osnove v njenih besedah.

Šestim od devetih ustavnih sodnikov mandat poteče v dveh letih

Ustavni sodniki so izvoljeni za dobo devetih let brez možnosti ponovitve mandata. Na predlog predsednika republike jih izvoli državni zbor na tajnem glasovanju z večino vseh poslancev.

Ustavnima sodnikoma mag. Marti Klampfer in mag. Miroslavu Mozetiču mandat poteče naslednje leto, dr. Mitji Deisingerju, Jasni Pogačar, prof. dr. Ernestu Petriču in Janu Zobcu leta 2017, dr. Jadranki Sovdat konec leta 2018, doc. dr. Etelki Korpič Horvat 2019 in dr. Dunji Jadek Pensa leta 2020.

Sedanja vladna koalicija bo s svojo parlamentarno večino tako imela v naslednjih dveh letih možnost "zamenjati" šest od devetih ustavnih sodnikov, če je seveda ne presenetijo predčasne volitve.

Kriterij izbora naj bi bil sicer strokoven, a nedavno glasovanje o listi kandidatov za sodnike Evropskega sodišča za človekove pravice potrjuje, da sedanja parlamentarna večina kadruje striktno politično.

Večina ustavnih sodnikov proti referendumu o "pravicah istospolnih" že naslednje leto?

Iz tvita Jasne Murgelj izhaja, da z novim poskusom spremembe zakonodaje koalicijska večina ne bo čakala tri leta, ampak bo skušala to storiti čim prej - že po letu dni, ko lahko na referendumu izraženo voljo ljudstva poslanci zakonsko legalno "povozijo".

Iz njenega stališča je sklepati tudi, da kakšni kompromisni predlogi, kaj šele "Primčev" zakon, podpore koalicijske večine ne bodo dobili, ampak bodo poskusili s podobno radikalno zakonsko spremembo.

Za razumevanje, ali jim slednje res lahko uspe v tako kratkem času, je potrebno pogledati, kako so posamezni ustavni sodniki glasovali glede dovolitve referenduma o noveli Zakona o zakonski zvezi.

ZA izvedbo referenduma so bili Miroslav Mozetič, Mitja Deisinger, Ernest Petrič, Jan Zobec in  Marta Klampfer, proti pa so glasovale sodnice Dunja Jadek Pensa, Etelka Korpič - Horvat, Jasna Pogačar in Jadranka Sovdat.

Naslednje leto se torej izteče mandat dvema izmed sodnikov, ki sta referendumu prikimala in teoretično bi že zgolj izvolitev nazorsko, oz. politično "primernejših" novih članov US omogočila večino, ki bi referendum na to temo preprečila.

Upravičeno je sklepati, da ima poslanka SMC  Jasna Murgelj v mislih prav ta scenarij.

Slovenija je diskriminacijo druzbenih manjsin na podlagi spolne usmerjenosti obdala z bodeco zico. Prereze jo lahko le nova sestava US RS.

— Aleš Zalar (@AlesZalar) December 21, 2015