Iz Vetrinja v Buenos Aires: "Slovenski čudež v Argentini"
Urban Šifrar
- 19. 9. 2022 ob 17:39
- 2 komentarja
Po eksodusu katoliških Slovencev, ki so leta ’45 bežali v Italijo in Avstrijo, ter pravem čudežu organizacije, ki jim ga je uspelo na področju šolstva, tiska, verskega življenja, kulture in še marsičesa napraviti v taboriščih, je večji del beguncev do leta ’50 postal izseljencev.
Ko so bili postavljeni pred odločitev: repatriacija (vrnitev v domovino) ali izselitev v prekomorske države, je večina izbrala slednjo – in uspehi so se, morda najizraziteje v Argentini, kjer so jih mnogi poimenovali kar »slovenski čudež v Argentini«, nadaljevali.
»Zakaj čudež? Otroci, rojeni že od staršev, rojenih v Argentini – od takih, ki niso bili še nikoli v Sloveniji – govorijo slovensko tako lepo, jasno, domače, pravilno (ali pa še bolj), kot sredi Slovenije. Mnogi imajo trdno slovensko zavest. [...] Če ne upoštevamo judovstva, gre pri argentinski SPE (slovenski politični emigraciji, op. a.) za redek primer, da neka relativno majhna skupnost ljudi s takšno odločnostjo, voljo, zmožnostjo in uspehom ohranja svojo nacionalnost, ne le narodnost,« je leta 1992 pisal Taras Kermauner, slovenski literarni zgodovinar, ki se je ob obisku slovenskih izseljencev nad njihovo skupnostjo navdušil in jo videl celo kot tisto, ki bi lahko narodu v matični državi vrnila pravo smer. A kako je do takšnega razvoja prišlo?
Članek je v celoti na voljo digitalnim naročnikom Domovine in bralcem tednika Domovina. Na digitalno naročnino se po znižani poletni ceni 58,80 € na leto ta trenutek še lahko naročite.
V seriji katoliška civilna družba je tudi nekaj člankov, odprtih za vse obiskovalce Domovine
Za ogled se:
Želite prebrati ta članek?
Enkratni nakup članka:
1,49 €
Prijavi se
Ste že naročnik?
Naroči se
Naročnina že od:
16,25 €
na mesec
Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom.
Oglejte si naše naročniške pakete.
Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin?
Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski
številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.
Zadnje objave
Slovenija med gospodarskimi prvaki evrskega območja: BDP zrasel za 1,8 odstotka
14. 8. 2026 ob 16:26
Sedem ljudi življenjsko ogroženih, več kot tisoč evakuiranih
14. 8. 2026 ob 13:25
Ali po sončnem Sloveniji grozi še prometni mrk, ki trka na vrata Balkana?
14. 8. 2026 ob 12:00
Bolniška ni dopust, a tudi zapor ne
14. 8. 2026 ob 9:00
Narod zmagovalcev
14. 8. 2026 ob 6:00
Kako smo zidali hiše (4/10): Sem veseli buldožerist, sem privatnik in ne komunist
13. 8. 2026 ob 19:37
Ekskluzivno za naročnike
Bolniška ni dopust, a tudi zapor ne
14. 8. 2026 ob 9:00
Narod zmagovalcev
14. 8. 2026 ob 6:00
Kako smo zidali hiše (4/10): Sem veseli buldožerist, sem privatnik in ne komunist
13. 8. 2026 ob 19:37
Prihajajoči dogodki
AVG
15
Koncert ob sončnem vzhodu: Ko ni noč in ni dan
05:30 - 07:00
AVG
15
Koncert Pod lipo
20:00 - 21:00
AVG
16
AVG
16
Koncert iz sklopa Večeri v atriju: Prifarski muzikanti
19:00 - 20:30
2 komentarja
Kaj pa vem
Če koga zanima o tej temi še kaj več, naj si prebere knjigo z naslovom Od Triglava do Andov. V njej je skozi oči duhovnika Janeza Hladnika lepo opisano tudi življenje v predvojni Jugoslaviji. Če ne drugod, se kakšen izvod da dobiti v rojstni župniji tega duhovnika, v Rovtah.
Kraševka
Lep prikaz, kako so Slovenci v Argentili OHRANJALI Krščansko kulturo in NARODNO ZAVEST, ki je pomembno tudi za današnji čas. Saj še 4.ROD ohranja SLOVENSKO BESEDO in OBIČAJE naših prednikov.
Lahko rečemo, da je v Argentini še vedno živo seme NARODA SLOVENSKEGA.
Le iz lega trezorja se bo mogoče nekoč to seme prineslo tudi v Ljubljano, ki je danes vse kaj drugega, kot slovenska duša.
Ljubljana vedno bolj izgublja narodno zavest.
Veliko vrednot naših prednikov, tudi KRŠČANSKO vero, se je v Ljubljani zadnja desetletja le teptalo.
Sedanja vlada, pa je celo protislovensko naravnana.
Tudi njeno delo in DRŽAVNE proslave to odsevajo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.