Intelektualci v podporo Ukrajini, Golob brez vizije zunanje politike

vir: pixabay.com
POSLUŠAJ ČLANEK
Intelektualci različnih nazorov so stopili skupaj in v osmih točkah sestavili izjavo, v kateri predsednika vlade Roberta Goloba in zunanjo ministrico Tanjo Fajon pozivajo, da ukrajinski odpor podpre z vsemi sredstvi.

Pismo prihaja manj kot teden dni po tem, ko je 18 akademikov in politikov vlado pozvalo k »razumnemu oblikovanju stališča do vojne v Ukrajini,« v katerem ugotavljajo, da ozemeljska celovitost Ukrajine ni več mogoča, kritični so tudi do NATA.

Posebnost tokratnega pisma je, da ga je podpisalo 50 vidnih intelektualcev, akademikov in politikov, ki se po svojem svetovnonazorskem in političnem prepričanju uvrščajo na zelo različne dele spektra, tako levi kot desni.

Ukrajinska vojna medtem poteka 111. dan, ruska agresija pa ostaja osredotočena na regiji Doneck in Lugansk, kjer ukrajinska stran ocenjuje, da se bo vojna za Donbas v zgodovino zapisala kot ena najbolj nasilnih v Evropi. Vlada svojega stališča do tega vprašanja še nima, ampak čaka na odločitev, ki jo bo sprejel odbor za zunanjo politiko, pri čemer si želi, da bi bila ta odločitev enotna in sprejeta še pred njegovim prvim obiskom Bruslja.

Ukrajinska odločitev za odpor zavezuje tudi nas


Ukrajinska vojna je že v četrtem mesecu in se vrstijo pozivi, da bi se brutalna ruska agresija končala, ugotavlja 50 podpisnikov, ki jih veseli »da v slovenski in evropski javnosti vlada široko soglasje o nesprejemljivosti neizzvanega in surovega napada Ruske federacije na suvereno, mednarodno priznano državo Ukrajino.«

Veseli jih tudi, da obstaja soglasje, da pobijanje otrok, barbarska obleganja, stradanje in uničevanje nekdaj cvetočih mest nimajo mesta v sodobni Evropi in zaslužijo brezpogojno obsodbo. V osmih točkah pisma nadalje ugotavljajo, da je vzpostavljanje miru izjemno težavna naloga, ki zahteva razumno ravnanje, mora pa nositi osnovne poteze pravičnosti, če želimo, da bo mir trajen in trden ter ne bo le premor med dvema spopadoma.

Za dosego pravičnega miru pa moramo prisluhniti tistim, ki jim je bil mir samovoljno odvzet, torej državljanom Ukrajine. »Če bi se ob začetku neizzvanega ruskega napada sami odločili, da bodo svojo državo, njeno prihodnost ter človeške in naravne vire najbolje zaščitili tako, da se premočni sili ne upirajo in v zatišju počakajo na boljše čase, bi morali njihovo odločitev spoštovati brez omalovaževanja. Vendar so se odločili drugače.«

Nadalje ugotavljajo, da sovražnik in ideologija, s katero se soočajo Ukrajinci ni nova ter da Rusija ne steguje rok le po ukrajinskem ozemlju, ampak tudi po kulturi in identiteti ter Ukrajincem zanikajo obstoj z besediščem podobnem tistemu, ki ga na lastnih izkušnjah v svojih delih opisuje Boris Pahor.

Podpora Ukrajini je v slovenskem vitalnem interesu


Odločitev Ukrajincev, da se agresorju zoperstavijo z orožjem je zavezujoča tudi za slovensko zunanjo politiko, ko razmišlja o svojem ravnanju. V nasprotnem primeru priznavamo logiko imperializma, ugotavljajo podpisniki.

»Menimo, da ni mogoče verodostojno obsojati ruske agresije na Ukrajino in hkrati vleči poteze, ki bi vodile k oslabitvi ukrajinskega odpora kot podlage za pravičen in trajen mir.« Ugotavljajo tudi, da je Rusija v preteklosti že kršila nedotakljivost državnih meja in ozemeljske celovitosti Ukrajine in Gruzije ter tiho odpravila neodvisnost Belorusije. Gre za nevaren precedens, ki je v zgodovini že pomenil spodbudo za frontalni napad.

»Zato je nedopustno, da bi tuje države v imenu »miru za naš čas« pristale na trgovanje z ozemljem napadene države,« pri čemer dodajajo, da je bila tudi Slovenija v zgodovini že žrtev ekspanzionističnih politik. Zato je tudi v vitalnem interesu, da se kot država postavimo za to, da prizadete države ne bodo več čakale na odločitve velesil.

Podpisniki priznavajo, da odnos Zahoda do Rusije in Rusov ni bil vselej ustrezen, širitev evroatlantskih povezav pa ne upravičuje občutka ogroženosti, na podlagi katerega ravna Rusija. Dodatno je podpora Ukrajini v našem vitalnem interesu, ker Putin pod vprašaj postavlja celotno evropsko ureditev, ki je nastala kot posledica demokratizacije Sovjetske zveze.

»Na podlagi navedenega vztrajamo, da razumna politika do ruske agresije na Ukrajino terja vztrajno prizadevanje za mir, ki pa ga je po našem mnenju možno doseči le z lojalno in odločno podporo ukrajinski obrambi, za katero so se ob izbruhu vojne odločili Ukrajinke in Ukrajinci.«

Vlada nima pripravljene strategije, čaka na stališče Državnega zbora


Vlada Roberta Goloba glede odnosa do Ukrajine še nima oblikovanega stališča, oblikovati pa jo namerava glede na stališče odbora za zunanjo politiko v Državnem zboru. Golob pri tem dodaja, da je po njegovem mnenju edino mesto za določanje zunanje politike v Državnem zboru. Želi pa si, da bi DZ sprejel enotno stališče do te teme, in to pred  njegovim odhodom v Bruselj konec prihodnjega tedna. Tanja Fajon medtem poudarja da mora biti zunanja politika osredotočena na humanitarno pomoč.

Seja odbora za zunanjo politiko je bila sklicana že po tem, ko se je na javnost obrnila manjša skupina politikov in akademikov, ki so podali bolj prorusko stališče, oz »razumno oblikovanje stališča do vojne v Ukrajini,« kot so ga naslovili sami. Po njihovem mnenju je treba zunanjo politiko utemeljiti na ustavnem načelu »mirovne politike ter kulture miru in nenasilja«. Več o tem pismu si preberite v tem članku.



KOMENTAR: Peter Merše
Delitve pri Rusiji gredo mimo klasične delitve na leve in desne
Posebej zanimivo pri tokratnem pismu je, da sta pod isto pismo podpisani tako Aleš Maver, Matej Avbelj, Žiga Turk in mnogi drugi, pa tudi Gregor Golobič, Pavle Gantar in Miro Cerar. Redko se zgodi, da bi se pod isto pismo podpisala Gregor Golobič in Renato Podberšič. Tudi sicer se odnos do Rusije ne deli na klasično levo in desno. Na eni strani imamo trdo, predvsem staro levico, ki je izrazito proruska, hkrati pa se jim pridružujejo tudi nekateri bolj skrajni desničarji. Na drugi strani pa so se intelektualci z obeh strani tokrat poenotili glede podpore Ukrajini. Dogajanje pa kaže tudi, kako zelo brez vsebinska je zunanja politika Roberta Goloba. Več kot očitno jo zanimajo predvsem domači vrtički, državniške naloge pa enostavno delegira naprej. Seveda se sliši lepo in demokratično, da bo zunanjo politiko usmerjal Državni zbor, a v resnici je to bolj pesek za oči, ki prikriva dejstvo, da je aktualna politika na področju zunanjih zadev precej bosa.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

modras, kača
Strah na Hrvaškem: invazija kač
21. 6. 2024 ob 18:37