Intelektualci na čelu z Borisom Pahorjem ne morejo verjeti, da šolniki oporekajo večji vlogi slovenske kulture in evropskih vrednot v šoli

Rok Čakš
Vir foto: http://www.os-dobravlje.si/
POSLUŠAJ ČLANEK
Eden od ciljev novele Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOVFI), ki ga skozi parlament skuša spraviti vlada, leva opozicija pa ga na vse načine skuša zrušiti, je tudi poudarjena vzgoja za slovensko kulturo in evropske vrednote v šolskem procesu.

Ob spremembi sestave svetov vrtcev in šol je ravno dodani zgornji cilj izobraževanja na noge dvignil predstavnike pedagoške stroke. Bojijo se namreč, da bi to pomenilo uveljavljanje ozkih političnih interesov, vdora nacionalistične domačijskosti ter celo botrovalo ponovnim poskusom uvajanja verouka v javne šole.

A kopica slovenskih vidnih intelektualcev, povečini doktorjev znanosti, na čelu s pisateljem dr. Borisom Pahorjem, odpor slovenske pedagoške stroke do krepitve pomena vzgoje za slovensko kulturo in evropskih vrednot spremlja z nejevero in zgražanjem. Na podlagi njihovih stališč ugotavljajo, da predstavniki pedagoške stroke očitno ne razumejo bistva svojega poslanstva v demokratični in pravni državi. 

O taktiki zavlačevanja leve opozicije pri sprejemanju novele ZOFVI, ki je prerasla v obračunavanje poslancev Levice in LMŠ s predsedujočo Odboru za izobraževanje Ivo Dimic, ker je sejo nadaljevala tudi po 22. uri, smo že pisali. Predsednik državnega zbora Zorčič je kljub temu šel na roko levi opoziciji ter točke ni uvrstil na decembrsko sejo državnega zbora.

Še enkrat več v odporu proti spremembam v šolstvu skupaj stojijo stranke levega političnega pola in predstavniki šolske oziroma pedagoške stroke. Ob spremembah sestave svetov zavodov šol in vrtcev jih je razburila predvsem namera, da se k ciljem izobraževanja doda vzgoja za slovensko kulturo in evropske vrednote.

V Zvezi društev pedagoških delavcev Slovenije (ZDPDS) so denimo zapisali, da obstoječi zakon že zagotavlja vzgojo in izobraževanje za optimalni razvoj posameznika. Sprašujejo se, kaj predlagatelji sploh razumejo s tem ciljem: »Odsotnost razmisleka o teh vprašanjih lahko privede do izjemno spornih interpretacij, po katerih bi morala javna šola spodbujati ozko nacionalistično in do vseh ostalih kultur izključujočo domačijskost, po možnosti z namenom, da postopoma tlakuje pot ponovnim poskusom uvajanja verouka v javne šole.«

Predsednica ZDPDS Danijela Makovec Radovan pa je izrazila skrb, da se polje vzgoje in izobraževanja izkorišča za udejanjanje ozkih strankarsko političnih interesov. "Kako bi sicer razumeli, da je treba med cilji vzgoje in izobraževanja uvrstiti dodaten cilj, ki v dikciji poudarja slovensko kulturo in evropske vrednote. Čeprav so že v obstoječem zakonu cilji, ki zagotavljajo vzgojo in izobraževanje za optimalen razvoj posameznika, ne glede, kje se je rodil, kakšne vere je in iz katerega okolja prihaja," je dejala.

Ugledni intelektualci ne morejo verjeti


"Z nejevero in zgražanjem nad javnim in ostrim nasprotovanjem slovenske pedagoške stroke, da se v Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja med cilje vzgoje in izobraževanja uvrsti dodaten cilj, ki poudarja slovensko kulturo in evropske vrednote," pa so se v javnem pismu odzvali vidni slovenski intelektualci s prvopodpisanim Borisom Pahorjem.

Poudarjajo, da bi zakon, ki tega ne bi zahteval, bil namreč protiustaven, "pedagoška stroka, ki temu nasprotuje, pa očitno ne razume bistva svojega poslanstva v demokratični in pravni državi."

Kaj to je, podpisniki dajejo vedeti v uvodu svojega pisanja, ko izpostavljajo, da je slovenski demos že ob osamosvojitvi, še posebej pa z referendumom za pristop k Evropski uniji, izrazil plebiscitarno soglasje, da Republika Slovenija je in ostane evropska Slovenija.

Podpisniki: "Kot narod s svojo slovensko kulturo smo se samoohranili skozi stoletja, da bi lahko, kot smo zadnjih trideset let, živeli kot del svobodne Evrope, ponosni na njeno kulturno, versko in humanistično dediščino, iz katere so se razvile univerzalne vrednote nedotakljivosti in neodtujljivosti človekovih pravic, svobode, demokracije, enakopravnosti in pravne države. Vse to so zapovedi, ki vejejo iz slovenske ustave in evropskega prava, katerega del smo."


Zato ocenjujejo, da stroka s stališči, ki jih te dni zasledimo v javnosti, kot taka ni pedagoška in še manj stroka, pri njenem javnem delovanju pa jo očitno vodijo prav tisti motivi, ki jih sama očita demokratično izvoljenim poslancem državnega zbora. Namreč politika, in to v njih samih.

Podpisniki nadalje opozarjajo, da je ravno epidemija pokazala, kako globok je slovenski državljanski primanjkljaj. Ta se po njihovo odraža v izrazito pomanjkljivi družbeni zavesti, da smo vsi skupaj na istem čolnu, ki ga prežema slovenska kultura in evropske vrednote, in da moramo drug do drugega izkazovati strpnost, sočutje in solidarnost.

"Zavračanje vzgoje in izobraževanja o slovenski kulturi in evropskih vrednotah je najlepši dokaz, da vzrok za nastale razmere v največji meri izvira v socializacijskem procesu, v katerem so naši otroci zaupani slovenskemu šolstvu in domnevni pedagoški stroki," pravijo.

 "Ta v bistvu že tri desetletja pred koristi otrok, pred cilj ustvarjanja aktivnih državljank in državljanov, vzgojenih v slovenski kulturi in evropskih vrednotah, očitno postavlja svoje parcialne, sindikalne, neredko tudi politične interese. Tako ravnanje je zavržno: do otrok, do njihovih staršev, ki šolam svoje otroke zaupajo v vzgojo in izobraževanje, pa tudi do države, ki jo je slovenski narod ustvaril šele potem, ko je v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikoval svojo narodno samobitnost."


Podpisniki menijo, da s pristopom, kot ga danes zagovarjajo predstavniki pedagoške stroke, te narodne samobitnosti in slovenske državnosti v Evropski uniji ne bi dosegli nikoli. Prav tako pa po njihovem prepričanju ta pristop ogroža same temeljne vrednostne predpostavke za obstoj slovenske države v prihodnosti.

S tako šolo in šolniki je slovenski narod dobesedno obsojen na izumrtje, slovenska demokracija pa na potop, ki se je v veliki meri že začel," opozarjajo.

Avtorji in podpisniki pisma zato pozivajo, da se v Republiki Sloveniji začne široka in vključujoča, strokovna in obče državljanska razprava o tem, kakšno šolstvo v Sloveniji dejansko imamo, kdo ga vodi, kdo in kako poučuje in vzgaja naše otroke in kakšno šolstvo bi glede na ustavo in evropske vrednote 21. stoletja zares morali imeti.



https://twitter.com/ZigaTurk/status/1468236567085043713
KOMENTAR: Rok Čakš
Dokaz več, kako globoko s poti je zašlo slovensko šolstvo
Država Slovenija in njene institucije so se v korona krizi prvič po osamosvojitvenem obdobju ponovno znašle v razmerah, ko se, skozi njihov odziv in delovanje, preverja njihova državotvornost, suverenost, razumevanje njihovega poslanstva v demokratični in pravni državi, če uporabimo dikcijo uglednežev, podpisanih v javnem pismu. In kot smo na Domovini ugotavljali že večkrat, je izobraževalni oziroma šolski sistem v tem smislu pogrnil na celi črti. Ne toliko v svojem drobovju, terenski operativi, kjer delujejo številni odgovorni in zavedni učitelji. Temveč predvsem na vrhu ledene gore, ki štrli nad gladino - na predstavniškem nivoju šolske oz. pedagoške stroke. Če karikiramo, se je ta, namesto za zdravnika, izkazala za bolnika v tej krizni situaciji - torej nekoga, ki k reševanju problema državotvorno ne prispeva, temveč se morajo z njim kot pacientom ukvarjati še vsi drugi. Kako je to mogoče oziroma zakaj je do tega lahko prišlo, pa so na podlagi odpora pri uvajanju učnih ciljev vzgoje v slovenski kulturi in evropskih vrednotah v svojem javnem pismu najlepše opozorili ugledni intelektualci, vidne javne osebnosti, katerih beseda ima težo in nekaj šteje. Vsaj morala bi, a kaj, ko zaradi blokade tovrstni misli nenaklonjenih osrednjih medijev ne bo dosegla številnih, katerih medijski svet se začne pri RTV Slovenija in konča pri POP TV. Vrata do teh pa ne odpirajo priimki, kot so Pahor, Avbelj, Turk, temveč Kučan, Pirjevec, Toš ... 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Kompetence Vinka Logaja za novega ministra: slabi rezultati, nepotizem in smrt v Zavodu za šolstvo
  • 02. 10. 2024
dr. Žiga Turk, odmev tedna 6.9.2024
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
  • 06. 09. 2024
šola, otroci, pouk
Naše šolstvo je v položaju, ko se gasijo požari – tako slabo še ni bilo
  • 16. 11. 2024