Igor Masten za Siol.net: Nepripravljeni v novo krizo strumno naprej
Verjetnost nastopa nove finančne krize je najvišja po 2008, po oceni Mednarodnega denarnega sklada lahko globalno gospodarstvo do 2020 izgubi skoraj 4% bruto dohodka.
Za kaj takšnega je stanje duha čisto pravo - dvig obrestnih mer v ZDA, padec cen surovin in geopolitični pretresi v Evropi so bili razlog za skoraj 20% znižanje cen delnic na globalnih trgih. Posledično je borza postala odvisna od centralnih bank, piše Igor Masten za Siol.net, ter se sprašuje, ali je Slovenija dovolj pripravljena na šok.
Na prvo žogo bi lahko trditvi pritrdili, saj imamo najvišjo rast v evro deželi in se zadolžujemo po rekordno nizki ceni, dokapitalizirali smo banke, za nameček pa je naš premier obljubil, da kadruje samo sposobne in etične ljudi.
Po drugi strani pa Masten opominja, da se v državnem proračunu ni čisto nič spremenilo, rastejo samo želje po višanju plač ter državnih investicijah. Ob prvem večjem znižanju gospodarske rasti pa bomo deficit "spet mašili po gasilsko".
Okolje za banke se zaostruje, za bankirje pa predvidevamo, da bodo podcenjevali tveganja; Masten ne dvomi, da bo banke še naprej treba reševati z davkoplačevalskim denarjem, ki se bodo hkrati izgovorile na kredibilnost velikih svetovalnih družb ter krivile objektivne okoliščine. Hkrati načini upravljanja s tveganji postajajo kompleksnejši, ki se jim sistemi - zaradi pomanjkanja investicij ne v znanje ne v boljše metode - ne prilagajajo.
Celoten komentar si lahko preberete na Siol.net.
Za kaj takšnega je stanje duha čisto pravo - dvig obrestnih mer v ZDA, padec cen surovin in geopolitični pretresi v Evropi so bili razlog za skoraj 20% znižanje cen delnic na globalnih trgih. Posledično je borza postala odvisna od centralnih bank, piše Igor Masten za Siol.net, ter se sprašuje, ali je Slovenija dovolj pripravljena na šok.
Na prvo žogo bi lahko trditvi pritrdili, saj imamo najvišjo rast v evro deželi in se zadolžujemo po rekordno nizki ceni, dokapitalizirali smo banke, za nameček pa je naš premier obljubil, da kadruje samo sposobne in etične ljudi.
Po drugi strani pa Masten opominja, da se v državnem proračunu ni čisto nič spremenilo, rastejo samo želje po višanju plač ter državnih investicijah. Ob prvem večjem znižanju gospodarske rasti pa bomo deficit "spet mašili po gasilsko".
Okolje za banke se zaostruje, za bankirje pa predvidevamo, da bodo podcenjevali tveganja; Masten ne dvomi, da bo banke še naprej treba reševati z davkoplačevalskim denarjem, ki se bodo hkrati izgovorile na kredibilnost velikih svetovalnih družb ter krivile objektivne okoliščine. Hkrati načini upravljanja s tveganji postajajo kompleksnejši, ki se jim sistemi - zaradi pomanjkanja investicij ne v znanje ne v boljše metode - ne prilagajajo.
Celoten komentar si lahko preberete na Siol.net.
Povezani članki
Zadnje objave
Povolilna vprašanja
2. 5. 2026 ob 6:00
Vaše delo – naša blaginja: nerodnost ali skrita iskrenost predsednice republike?
1. 5. 2026 ob 20:39
Ključne težave pri komuniciranju
1. 5. 2026 ob 19:00
Kitajsko izsiljevanje Evropske unije
1. 5. 2026 ob 17:27
Iz zaprašenih arhivov telesne kulture: Prevarani Sokoli
1. 5. 2026 ob 9:00
Ekskluzivno za naročnike
Povolilna vprašanja
2. 5. 2026 ob 6:00
Ključne težave pri komuniciranju
1. 5. 2026 ob 19:00
Pomik mladih proti desni: sodobni uporniki proti prebujenskim blodnjam
1. 5. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
MAJ
08
Odprtje fotografske razstave Arzenal dediščine – 20 let
15:30 - 16:30
MAJ
16
MAJ
17
Pohod za življenje 2026: Koper
12:00 - 14:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.