Hrvaška v schengnu: zakaj se Hrvati bojijo, da bo Slovenija povlekla "potezo sramote"

Vir foto: Kozjansko.info
POSLUŠAJ ČLANEK
Od 27 držav članic EU jih 22 sodeluje v schengenskem območju. Od petih članic EU, ki niso del schengenskega območja, se morajo štiri - Bolgarija, Hrvaška, Ciper in Romunija - pravno obvezno pridružiti temu območju v prihodnosti; Irska je še vedno izključena in izvaja lastno vizumsko politiko.

Notranji ministri EU so, pod predsedovanjem Slovenije, 9. decembra lani v Bruslju sklenili, da je Hrvaška pripravljena na vstop v schengen. Sprejetje sklepov o tem je nujen korak na poti do končne odločitve o novi širitvi schengenskega prostora.

Slovenska podpora temu je bila do nedavnega jasna. A hrvaški politiki in mediji imajo občutek, da se je z novo vlado vse spremenilo.

Hrvaški vstop v Schengen ena izmed izpolnjenih prioritet slovenskega predsedovanja Svetu EU


“Notranji ministri so sklenili, da je Hrvaška izpolnila pogoje, potrebne za izvajanje vseh delov schengenskega zakonika,” je 9. decembra lani po Twitterju sporočilo slovensko predsedstvo.

Aleš Hojs, ki je kot predsedujoči tej sestavi Sveta EU vodil zasedanje, je nato na novinarski konferenci izpostavil, da so ministri ugotovili pripravljenost Hrvaške na vstop v schengensko območje. S to soglasno podporo je po njegovih besedah uspelo nekaj, kar se je pred začetkom slovenskega predsedovanja zdelo morda nemogoče.

Tudi evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je po zasedanju izpostavila, da je soglasno sprejetje sklepov o pripravljenosti Hrvaške na vstop v schengen resnično velik dosežek. Evropska komisija je oceno, da Hrvaška izpolnjuje pogoje za vstop v schengensko območje, sicer sprejela oktobra 2019.

https://twitter.com/SLOtoEU/status/1469023604260147220

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs se je letos januarja v Zagrebu sešel s hrvaškim kolegom Davorjem Božinovićem in mu zagotovil, da Slovenija podpira Hrvaško članstvo v schengenu ne glede na odprt mejni spor med državama.

"Ponosen sem na to soglasno odločitev Sveta na zadnjem rednem srečanju notranjih ministrov EU-ja med našim predsedovanjem. To je prvi formalni korak v smeri končne odločitve Sveta o širitvi schengenskega območja, kar je po moji oceni eden glavnih dosežkov predsedovanja," je v izjavi po koncu srečanja takrat dejal minister Hojs.

https://twitter.com/vladaRS/status/1486415809958273039

Nova vlada, nova politika


Kandidatka za ministrico za zunanje in evropske zadeve, Tanja Fajon, je na novinarski konferenci 13. maja letos govorila tudi o pridružitvi Hrvaške schengnu. Že v preteklosti je poudarila, da je le-ta odvisen od reševanja vprašanja arbitraže, zdaj pa je to še enkrat ponovila in v sosednji Hrvaški povzročila vznemirjenje. Tanja Fajon, še kot poslanka evropskega parlamenta, je lani dejala, da Hrvaška ni pripravljena na schengen.

Bodoči slovenski premier Robert Golob je dejal, da bo vztrajal pri spoštovanju sklepov arbitražnega postopka o meji, iz katerega je Hrvaška izstopila in ga zaradi prikritega vpliva Slovenije na sodnike ne priznava.

https://twitter.com/DomagojNovokmet/status/1524666793855524865

Na izjave skorajšnje ministrice se je hrvaški zunanji minister Grlić Radman odzval hitro in jasno. "Naš vstop v schengen nima zveze z odprtim mejnim vprašanjem med državama, prav tako ne z arbitražnim postopkom," je njene besede komentiral Grlić Radman in izrazil upanje, da bosta državi tudi po zamenjavi vlade v Ljubljani vzdrževali dobre sosedske odnose. "Prepričan sem, da je hrvaški vstop v schengenski prostor v interesu Slovenije. S Slovenijo imamo odlične odnose, razen tega problema meje, ki je posledica razpada bivše države," je še dejal hrvaški zunanji minister in dodal, da se bosta s Fajonovo kmalu srečala.

V Bruslju pa je tudi jasna usmeritev in to je, da se Hrvaška čimprej pridruži schengenu, saj za to izpolnjuje vse tehnične pogoje. Tako se je že na morebitno oviranje Hrvaške, sicer posredno, vendar vseeno zelo jasno za bruseljski politični parket, odzvala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola.

Predsednica Evropskega parlamenta je namreč za hrvaško državno tiskovno agencijo Hina dejala, da bi bilo treba Hrvaško v času francoskega predsedovanja EU čim prej sprejeti v schengensko območje in da bi bil vsak poskus preprečevanja njenega vstopa sramoten. Dodala je, da nobena država članica ne bi smela blokirati Hrvaške.

"Odgovorila bom kot političarka, utrujena sem od pogovorov z državami, ki si že leta prizadevajo izpolniti merila, ko pa jih izpolnijo, ni nobene politične odločitve. Mislim, da bi bilo sramotno, če ta naslednji korak ne bi bil storjen,"  je dejala o vstopu Hrvaške v schengen.

Metsola je dodala, da se ji bo zdelo pomembno, če se bo to zgodilo v času francoskega predsedovanja EU, ki se konča 30. junija. Države članice se ne bi smele skrivati za tehničnimi razlogi, če so njihovi motivi politični, je dejala in dodala, da bi morala biti odločitev o sprejemu Hrvaške v schengen celovita in hitra.

Ogrožanje schengenske poti Hrvaške lahko slednjo "porine" v čakalnico za leta


Naslednji korak, po lanskem slovenskem uspehu, je sklep Sveta, torej članic unije, z okvirnim datumom vstopa, ki se sprejema z navadno večino. Nato mora mnenje o tem podati Evropski parlament, sledi nekaj mesecev za posvetovanje. Potem članice potrdijo svoj sklep in tako sprejmejo končno odločitev, za kar je potrebno soglasje.

Kdaj bodo članice sprejele končno odločitev, za zdaj ni znano. Bolgarija in Romunija kljub pozitivni oceni komisije čakata na ta korak že zelo dolgo. Njun vstop je bil sprva predviden marca 2011, vendar sta tedaj Nemčija in Francija temu odločno nasprotovali, češ da morata državi prej pokazati zadosten napredek v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu.

Francija je bila doslej v splošnem bolj med bolj zadržanimi članicami, ko je šlo za vprašanje širitev schengenskega območja. V schengnu naj ne bi bilo sistematičnega nadzora na notranjih mejah, a migracije, terorizem in pandemija covida-19 postavljajo pod vprašaj eno od štirih temeljnih svoboščin unije, prosto gibanje. Unija se trudi schengen prenoviti in s tem zagotoviti njegovo preživetje.

Poleg tega pa je očitno, da si želi Francija reformo pogodbe o Evropski Uniji, o čemer smo že pisali v tem članku. Temu sta nasprotovali tudi Slovenija in Hrvaška, skupaj še z enajstimi drugimi državami. Vendar pa vse te debate in morebitni signali s strani Slovenije lahko res porinejo schengenske ambicije Hrvaške na nižja mesta dnevnega reda francoskega predsedovanja.

KOMENTAR: Martin Nahtigal
Nestabilne zunanjepolitične usmeritve o nas ustvarjajo idejo nezanesljivosti
Celotno zgodbo o morebitnem pogojevanju je pred Tanjo Fajon sprožil že Robert Golob in v tujini, tako bližnji kot daljni, so zazvonili alarmi. Celotni dve leti mandata prejšnje vlade smo poslušali, da si v tujini delamo sramoto in da se z nami nihče ne želi pogovarjati. Izvažanje domačih problemov v Bruselj in metanje polena pod kolena lastnemu predsedovanju so nas za nekatere delala predvsem bizarna, saj to nobeni drugi državi in njenim politikom ne pade na pamet. Vsaj ne na tako široki in sistematični stopnji. Vendar kljub temu je bilo slovensko predsedovanje izjemno uspešno in upravičene pohvale so bili deležni predvsem slovenski diplomati in uradniki, ki so v Bruslju z odliko opravili svoje delo. Eden izmed teh dosežkov pa je bil tudi diplomatsko-politični balet tako ministra Hojsa, kot njegove ekipe, da je dosegla soglasje vseh EU držav za nadaljevanje schengenske poti Hrvaške, saj se je tako pokazala majhna luč nadaljevanja širitve v tunelu pesimizma, v katerem se je znašla EU. Nova vlada pa z morebitno blokado Hrvaške v Bruslju povzroča realne valove neprijetnih komentarjev. In to komentarjev na ravni vsebinskih usmeritev neke države, njene diplomacije in resnosti danih zavez, saj naj bi ta vlada sedaj rušila enega izmed dosežkov izpred pol leta. Ti komentarji so na površini morda manj vidni kot komentiranje tvitov vendar pa sejejo dvom popolnoma po nepotrebnem. Podobno privzdigovanje obrvi pa povzroča naša napovedana bolj pro-ruska usmeritev. Če bomo s tem nadaljevali tudi pri glasovanjih, ne bo minilo dolgo preden bomo slišali komentar, da ni važno leva ali desna vlada, Slovenija vedno drži z Orbanom. Menda je bilo slednje eden izmed vzrokov zakaj je bila naša prejšnja zunanja politika zgrešena. Kaj pa vem, izgleda, da je v svobodi res vse drugače.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike