Gregor Tomc, Delo.si: "V Rogu gre za privilegirano mladino iz srednjih in višjih slojev"
Profesor na fakluteti za družbene vede Gregor Tomc je v pogovoru za Delo spregovoril o aktulani problematiki v nekdanji tovarni Rog.
Zanj je to konflikt dveh strani, ki izvira iz radikalno različnih predstav o rabi javnega prostora. "Dve strani, ki dogajanje zelo intenzivno doživljata in ki bosta zagotovo šli do konca pri uveljavljanju svojih interesov. Če ostanemo na ravni same vsebine, je težko reči, kdo ima prav." Na eni strani imamo Rogovce, ki zastopajo pogled na Rog kot ljudsko kulturo, demokratičen dostop vseh »navadnih« ljudi do ustvarjanja, na drugi pa kulturo za srednje in višje sloje, elitno kulturo, s katero se legitimira oblast.
"Med omenjenima predstavama o rabi javnega prostora je ogromen razkorak. Tu dialoga ne more biti. Je zero-sum game, kjer bo eden izgubil, drugi dobil," vidi situacijo Tomc.
Tudi sam je bil nekoč skvoter v hiši na Erjavčevi, iz katere jih je tedanja oblast vrgla ven in uredila vrtec. "Če tehtam, ali bi bilo bolje, da v hiši ostanemo mi, kar pomeni, da bi bila danes tam komuna ostarelih pankerjev in hipijev, ali da je tam otroški vrtec, se mi zdi slednje bolj koristna raba prostora." Ker pri Rogu mesto ve kaj hoče, po njegovem mnenju sledi, da Rogovci nimajo prav. Nad Rogovci je razočaran tudi zato, ker se ne držijo dogovora iz leta 2006, da bodo prostore zapustili, če bo mesto začelo renovacijo zgradbe.
Ob vprašanju glede lastništva Roga Gregor Tomc sploh ne pomišlja. "Če bi se nekdo vselil v moje stanovanje, bi bil zelo nezadovoljen in bi se na sodišču skliceval na svojo lastninsko pravico. Da lastnina ni pomembna, trdi po pravilu tisti, ki v sporu ni lastnik. V pravni državi je pomembno, kdo je lastnik."
V prispevku za Delo.si Gregor Tomc tudi opiše svoje videnje mladine v Rogu. "Kot mladi ljudje so odrinjeni. Vendar pa gre po drugi strani za privilegirano mladino iz srednjih in višjih slojev, ki bo končala na uglednih položajih, v firmah, bankah ali šolah in bo čez nekaj let na skvot v Rogu gledala kot na zanimivo mladostno izkušnjo."
Zanj je to konflikt dveh strani, ki izvira iz radikalno različnih predstav o rabi javnega prostora. "Dve strani, ki dogajanje zelo intenzivno doživljata in ki bosta zagotovo šli do konca pri uveljavljanju svojih interesov. Če ostanemo na ravni same vsebine, je težko reči, kdo ima prav." Na eni strani imamo Rogovce, ki zastopajo pogled na Rog kot ljudsko kulturo, demokratičen dostop vseh »navadnih« ljudi do ustvarjanja, na drugi pa kulturo za srednje in višje sloje, elitno kulturo, s katero se legitimira oblast.
"Med omenjenima predstavama o rabi javnega prostora je ogromen razkorak. Tu dialoga ne more biti. Je zero-sum game, kjer bo eden izgubil, drugi dobil," vidi situacijo Tomc.
Tudi sam je bil nekoč skvoter v hiši na Erjavčevi, iz katere jih je tedanja oblast vrgla ven in uredila vrtec. "Če tehtam, ali bi bilo bolje, da v hiši ostanemo mi, kar pomeni, da bi bila danes tam komuna ostarelih pankerjev in hipijev, ali da je tam otroški vrtec, se mi zdi slednje bolj koristna raba prostora." Ker pri Rogu mesto ve kaj hoče, po njegovem mnenju sledi, da Rogovci nimajo prav. Nad Rogovci je razočaran tudi zato, ker se ne držijo dogovora iz leta 2006, da bodo prostore zapustili, če bo mesto začelo renovacijo zgradbe.
Ob vprašanju glede lastništva Roga Gregor Tomc sploh ne pomišlja. "Če bi se nekdo vselil v moje stanovanje, bi bil zelo nezadovoljen in bi se na sodišču skliceval na svojo lastninsko pravico. Da lastnina ni pomembna, trdi po pravilu tisti, ki v sporu ni lastnik. V pravni državi je pomembno, kdo je lastnik."
V prispevku za Delo.si Gregor Tomc tudi opiše svoje videnje mladine v Rogu. "Kot mladi ljudje so odrinjeni. Vendar pa gre po drugi strani za privilegirano mladino iz srednjih in višjih slojev, ki bo končala na uglednih položajih, v firmah, bankah ali šolah in bo čez nekaj let na skvot v Rogu gledala kot na zanimivo mladostno izkušnjo."
Povezani članki
Zadnje objave
Povolilna vprašanja
2. 5. 2026 ob 6:00
Vaše delo – naša blaginja: nerodnost ali skrita iskrenost predsednice republike?
1. 5. 2026 ob 20:39
Ključne težave pri komuniciranju
1. 5. 2026 ob 19:00
Kitajsko izsiljevanje Evropske unije
1. 5. 2026 ob 17:27
Iz zaprašenih arhivov telesne kulture: Prevarani Sokoli
1. 5. 2026 ob 9:00
Ekskluzivno za naročnike
Povolilna vprašanja
2. 5. 2026 ob 6:00
Ključne težave pri komuniciranju
1. 5. 2026 ob 19:00
Pomik mladih proti desni: sodobni uporniki proti prebujenskim blodnjam
1. 5. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
MAJ
08
Odprtje fotografske razstave Arzenal dediščine – 20 let
15:30 - 16:30
MAJ
16
MAJ
17
Pohod za življenje 2026: Koper
12:00 - 14:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.