Gregor Tomc, Delo.si: "V Rogu gre za privilegirano mladino iz srednjih in višjih slojev"
Profesor na fakluteti za družbene vede Gregor Tomc je v pogovoru za Delo spregovoril o aktulani problematiki v nekdanji tovarni Rog.
Zanj je to konflikt dveh strani, ki izvira iz radikalno različnih predstav o rabi javnega prostora. "Dve strani, ki dogajanje zelo intenzivno doživljata in ki bosta zagotovo šli do konca pri uveljavljanju svojih interesov. Če ostanemo na ravni same vsebine, je težko reči, kdo ima prav." Na eni strani imamo Rogovce, ki zastopajo pogled na Rog kot ljudsko kulturo, demokratičen dostop vseh »navadnih« ljudi do ustvarjanja, na drugi pa kulturo za srednje in višje sloje, elitno kulturo, s katero se legitimira oblast.
"Med omenjenima predstavama o rabi javnega prostora je ogromen razkorak. Tu dialoga ne more biti. Je zero-sum game, kjer bo eden izgubil, drugi dobil," vidi situacijo Tomc.
Tudi sam je bil nekoč skvoter v hiši na Erjavčevi, iz katere jih je tedanja oblast vrgla ven in uredila vrtec. "Če tehtam, ali bi bilo bolje, da v hiši ostanemo mi, kar pomeni, da bi bila danes tam komuna ostarelih pankerjev in hipijev, ali da je tam otroški vrtec, se mi zdi slednje bolj koristna raba prostora." Ker pri Rogu mesto ve kaj hoče, po njegovem mnenju sledi, da Rogovci nimajo prav. Nad Rogovci je razočaran tudi zato, ker se ne držijo dogovora iz leta 2006, da bodo prostore zapustili, če bo mesto začelo renovacijo zgradbe.
Ob vprašanju glede lastništva Roga Gregor Tomc sploh ne pomišlja. "Če bi se nekdo vselil v moje stanovanje, bi bil zelo nezadovoljen in bi se na sodišču skliceval na svojo lastninsko pravico. Da lastnina ni pomembna, trdi po pravilu tisti, ki v sporu ni lastnik. V pravni državi je pomembno, kdo je lastnik."
V prispevku za Delo.si Gregor Tomc tudi opiše svoje videnje mladine v Rogu. "Kot mladi ljudje so odrinjeni. Vendar pa gre po drugi strani za privilegirano mladino iz srednjih in višjih slojev, ki bo končala na uglednih položajih, v firmah, bankah ali šolah in bo čez nekaj let na skvot v Rogu gledala kot na zanimivo mladostno izkušnjo."
Zanj je to konflikt dveh strani, ki izvira iz radikalno različnih predstav o rabi javnega prostora. "Dve strani, ki dogajanje zelo intenzivno doživljata in ki bosta zagotovo šli do konca pri uveljavljanju svojih interesov. Če ostanemo na ravni same vsebine, je težko reči, kdo ima prav." Na eni strani imamo Rogovce, ki zastopajo pogled na Rog kot ljudsko kulturo, demokratičen dostop vseh »navadnih« ljudi do ustvarjanja, na drugi pa kulturo za srednje in višje sloje, elitno kulturo, s katero se legitimira oblast.
"Med omenjenima predstavama o rabi javnega prostora je ogromen razkorak. Tu dialoga ne more biti. Je zero-sum game, kjer bo eden izgubil, drugi dobil," vidi situacijo Tomc.
Tudi sam je bil nekoč skvoter v hiši na Erjavčevi, iz katere jih je tedanja oblast vrgla ven in uredila vrtec. "Če tehtam, ali bi bilo bolje, da v hiši ostanemo mi, kar pomeni, da bi bila danes tam komuna ostarelih pankerjev in hipijev, ali da je tam otroški vrtec, se mi zdi slednje bolj koristna raba prostora." Ker pri Rogu mesto ve kaj hoče, po njegovem mnenju sledi, da Rogovci nimajo prav. Nad Rogovci je razočaran tudi zato, ker se ne držijo dogovora iz leta 2006, da bodo prostore zapustili, če bo mesto začelo renovacijo zgradbe.
Ob vprašanju glede lastništva Roga Gregor Tomc sploh ne pomišlja. "Če bi se nekdo vselil v moje stanovanje, bi bil zelo nezadovoljen in bi se na sodišču skliceval na svojo lastninsko pravico. Da lastnina ni pomembna, trdi po pravilu tisti, ki v sporu ni lastnik. V pravni državi je pomembno, kdo je lastnik."
V prispevku za Delo.si Gregor Tomc tudi opiše svoje videnje mladine v Rogu. "Kot mladi ljudje so odrinjeni. Vendar pa gre po drugi strani za privilegirano mladino iz srednjih in višjih slojev, ki bo končala na uglednih položajih, v firmah, bankah ali šolah in bo čez nekaj let na skvot v Rogu gledala kot na zanimivo mladostno izkušnjo."
Povezani članki
Zadnje objave
Mala hidroelektrarna Puštal: kdo res ščiti javni interes pri Hudičevi brvi?
28. 8. 2026 ob 9:00
Ustava za prvošolce
28. 8. 2026 ob 6:00
Ledeni plaz: kaj se je zares zgodilo na meji med Nepalom in Tibetom
27. 8. 2026 ob 20:11
Županja o ustavi za prvošolce: Tudi lipa ob rojstvu dobi pomen šele čez leta
27. 8. 2026 ob 19:34
Premier Janša: Slovenijo smo umaknili iz začaranega kroga
27. 8. 2026 ob 18:33
Ali so vse kulture enake? Tudi Kemi Badenoch pravi, da ne
27. 8. 2026 ob 16:56
Ekskluzivno za naročnike
Mala hidroelektrarna Puštal: kdo res ščiti javni interes pri Hudičevi brvi?
28. 8. 2026 ob 9:00
Ustava za prvošolce
28. 8. 2026 ob 6:00
Lov na Stevanovića
27. 8. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
AVG
29
Bistra na obratih: poletni večer nostalgije v muzeju
17:00 - 23:00
AVG
30
AVG
31
Zaključni dogodek projekta premična e-dediščina
09:30 - 12:00
AVG
31
Festival Tartini: »Od Händla do galantnega stila«
19:30 - 21:00
SEP
04
Mučenci med Slovenci – 30
19:00 - 20:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.