Gospodarstveniki opozarjajo, da so vlade drugod po Evropi bolj proaktivne od slovenske, ko gre za boj z draginjo

Evropske vlade so proaktivne samo pri tekmovanju v servilnosti do gospodarja na drugi strani Atlantika. Podajam nekaj misli ameriškega profesorja ekonomije Michaela Hudsona:

"Nemčija je postala gospodarski satelit ameriške nove hladne vojne z Rusijo, Kitajsko in ostalo Evrazijo. Nemčiji in drugim državam Nata je bilo rečeno, naj uvedejo trgovinske in naložbene sankcije proti sebi, ki bodo preživele današnjo proksi vojno v Ukrajini. Ameriški predsednik Biden in tiskovni predstavniki njegovega zunanjega ministrstva so pojasnili, da je Ukrajina le uvodna arena v veliko širši dinamiki, ki deli svet na dve nasprotujoči si skupini gospodarskih zavezništev. Ta globalni zlom obljublja deset- ali dvajsetletni boj za določitev, ali bo svetovno gospodarstvo unipolarno dolarizirano gospodarstvo s središčem v ZDA ali multipolarni svet z več valutami, osredotočen na osrčje Evrazije z mešanimi javnimi/zasebnimi gospodarstvi.

Predsednik Biden je ta razkol označil kot razkol med demokracijami in avtokracijami. Terminologija je tipična orwellovska dvojnost. Z »demokracijami« misli na ZDA in sorodne zahodne finančne oligarhije. Njihov cilj je premakniti gospodarsko načrtovanje iz rok izvoljenih vlad na Wall Street in druga finančna središča pod nadzorom ZDA. Ameriški diplomati uporabljajo Mednarodni denarni sklad in Svetovno banko, da zahtevajo privatizacijo svetovne infrastrukture in odvisnost od ameriške tehnologije, izvoza nafte in hrane.

Z »avtokracijo« Biden misli na države, ki se upirajo temu prevzemu financializacije in privatizacije. V praksi ameriška retorika pomeni spodbujanje lastne gospodarske rasti in življenjskega standarda ter ohranjanje tako financ in bančništva kot javnih služb. (...)

Država, ki trpi največ "kolateralne škode" v tem globalnem zlomu, je Nemčija. Nemško jeklo, kemikalije, stroji, avtomobili in drugo potrošniško blago so kot najnaprednejše industrijsko gospodarstvo v Evropi najbolj odvisni od uvoza ruskega plina, nafte in kovin, od aluminija do titana in paladija. Kljub temu, da sta bila zgrajena dva plinovoda Severni tok, da bi Nemčiji zagotovila poceni energijo, je bilo Nemčiji naročeno, naj se odklopi od ruskega plina in se deindustrializira. To pomeni konec njene gospodarske premoči. Ključ do rasti BDP v Nemčiji, tako kot v drugih državah, je poraba energije na delavca.

Zaradi teh protiruskih sankcij je današnja nova hladna vojna sama po sebi protinemška. Ameriški državni sekretar Anthony Blinken je dejal, da bi morala Nemčija poceni ruski cevovodni plin nadomestiti z dragim ameriškim utekočinjenim zemeljskim plinom. Za uvoz tega plina bo morala Nemčija hitro porabiti več kot 5 milijard dolarjev za izgradnjo pristaniških zmogljivosti za prevoz tankerjev LNG. Posledica tega bo, da bo nemška industrija postala nekonkurenčna. Bankroti se bodo razširili, zaposlovanje se bo zmanjšalo, nemški pro-NATO-vski voditelji pa bodo vsilili kronično depresijo in padec življenjskega standarda.

Večina političnih teorij predpostavlja, da bodo narodi delovali v lastnem interesu. Sicer so satelitske države, ki nimajo nadzora nad svojo usodo. Nemčija svojo industrijo in življenjski standard podreja diktatu ameriške diplomacije in lastnim interesom ameriškega naftnega in plinskega sektorja. To počne prostovoljno – ne zaradi vojaške sile, temveč iz ideološkega prepričanja, da bi morali svetovno gospodarstvo voditi ameriški načrtovalci hladne vojne."

Več na spodnjerm linku:
https://braveneweurope.com/michael-hudson-germanys-position-in-americas-new-world-order