Gospodarski izzivi Slovenije: kaj storiti z očitnim zaostankom v produktivnosti?

Slovenska produktivnost pada, naše vzhodnoevropske konkurentke pa jo presegajo kar za dvakrat, opozarjajo analitiki. 

Na Domovini začenjamo niz člankov, v katerih bomo analizirali nekatere podatke iz dveh nedavno objavljenih dokumentov Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR): Ekonomski izzivi 2017 ter Poročilo o razvoju 2017, našli pa jih boste lahko pod skupno oznako "gospodarski izzivi Slovenije".

Danes se lotevamo tematike produktivnosti (tudi učinkovitost) v Sloveniji, ki splošno predstavlja razmerje med ustvarjenimi in vloženimi sredstvi ("output/input"), v makroekonomskem smislu pa pomeni ustvarjen prihodek na zaposlenega oz. delovno aktivnega prebivalca. Možnih definicij je več, najpogostejša pa BDP na zaposlenega na delovno uro.

Dejstva o produktivnosti

Produktivnost je eden najpomembnejših ekonomskih dejavnikov in kazalcev, ki pomembno vpliva na rezultate podjetij in držav/skupnosti. Večanje produktivnosti je eden ključnih generatorjev višjega življenjskega standarda, saj se večja produktivnost izrazi v večjem zaslužku in dobičku podjetij, to pa prej ali slej v višjih plačah in dohodkih gospodinjstev.

Slovenija dosega okoli 83 % povprečja BDP EU, slovenska produktivnost pa 80 % evropske. UMAR navaja, da sta ta dva zaostanka z razlogom zelo podobna - skoraj ves zaostanek v BDP Slovenije je namreč posledica zaostanka v produktivnostii. Drugi faktor, ki v širšem smislu vpliva na višino BDP na preb., t.j. stopnja zaposlenosti, je namreč danes in tudi zadnjih nekaj let na ravni ali celo malo nad povprečjem EU.

O tem, kako je produktivnost povezana z nacionalno blaginjo (kar vidimo pri vseh lestvicah držav) in kako različno "produktiven" je lahko naš čas na delovnem mestu, smo pred dobrim letom pisali tudi na Domovini, ko smo obravnavali tudi relativno visoko bolniško odsotnost Slovencev.

Zaskrbljujoče je predvsem, da slovenska produktivnost zadnjih nekaj let stagnira ali pada - znaša celo 3 % manj kot pred 10 leti. Še slabšo sliko daje primerjava podatkov z višegrajsko četverico, ki ima v zadnjih 6 letih kar 2-krat višjo rast produktivnosti od Slovenije. V zadnjih letih je pri približevanju povprečju BDP EU tako Slovenijo že prehitela Češka.

Kaj predvideva in predlaga UMAR

UMAR tako kot praktično vsi ekonomisti (razen morda Jožeta Mencingerja) poudarja, da bo rast produktivnosti v sodobnih, starajočih se družbah z vedno manj delovno aktivnega prebivalstva (poleg tega pa visokotehnoloških in na znanju temelječih) vedno pomembnejša in dejansko najpomembnejši dejavnik gospodarske rasti.

Na uradu ugotavljajo, da so sicer od kriznih let zaostanek v produktivnosti opazno zmanjšali v industriji in predelovalnih dejavnostih, zelo malo napredka pa je bilo v storitvenem sektorju, torej v predvsem znanju temelječih dejavnostih, kar je še dodaten minus in opozorilo za odločevalce o makroekonomskih politikah.

Kaj na UMAR-ju sporočajo politikom

Dejavnike, ki vplivajo na produktivnost, delimo na zunanje (delujejo zunaj podjetij) in notranje (delujejo znotraj podjetja). Pri notranjih dejavnikih ima država seveda manj vpliva kot pri zunanjih, glavne smernice pri teh za izboljševanje produktivnosti pa so vlaganja v raziskave in razvoj ter krepitev znanj zaposlenih, kar poudarjajo vse ekonomske šole.

Glede zunanjih dejavnikov država in druge ravni oblasti seveda ustvarjajo (ne)ustrezno institucionalno, pravno in podjetniško (makroekonomsko) okolje. UMAR navaja, da so bili v zadnjih letih sicer storjeni nekateri strukturni premiki v tem okolju, a premajhni, da bi lahko Slovenija sledila in konkurirala državam, ki so njene glavne trgovinske partnerice.

Poleg teh podjetniških pogojev UMAR kot glavno oviro za produktivnost v Sloveniji navaja premajhno sledenje tehnološkemu in znanstvenemu napredku v podjetjih, za kar navaja trgu zelo slabo prilagojen izobraževalni sistem in premajhno pripravljenost menedžerskih krogov za uvajanje sodobnih tehnologij.