Golob napoveduje višjo obdavčitev premoženja, Klakočar Zupančičeva o "pravnem genocidu" izbrisanih

Foto: Matija Sušnik, dz-rs.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Danes se je začela 7. redna seja državnega zbora v tem mandatu. Na začetku so bila  postavljena vprašanja opozicije predsedniku vlade Robertu Golobu.

Še pred tem je ob obletnici izbrisa Urška Klakočar Zupančič status predsednice parlamenta izkoristila za govor o prizadetih izbrisanih, pri čemer je kritizirala Slovenijo in njen odnos do teh ljudi. Poslanci Slovenske demokratske stranke so ob napovedi govora dvorano zapustili. Obregnila se je ob številne že slišane nepravilnosti. Izbris je označila za pravni genocid. V imenu svojega položaja se je prizadetim opravičila.

Z odhodom skupine SDS je ostalo prisotnih 69 poslancev, ki so potrdili dnevni red.

Jožef Horvat iz NSi o realnosti obljub vlade in fiskalnih zalogajih


Poslanec Nove Slovenije, Jožef Horvat, je izhajal iz opozoril fiskalnega sveta, da bodo imeli sektorji države primanjkljaj, ki bo višji od evropskega povprečja. Naštel je nekatere navržene vladne obljube, med drugim 611 milijonov evrov več za plače v javnem sektorju, 600 evrov dodatka za sodnike in tožilce (brez zakonske osnove), 6 milijonov evrov za ukinitev dopolnilnega zavarovanja iz koalicijskega sporazuma, 100 milijonov evrov za začetek gradnje 30.000 najemnih stanovanj. Pri tem je spomnil, da še vedno ne vemo, koliko bo stal dunajski stanovanjski model, katerega si koalicija želi vpeljati v Sloveniji. Horvata je zanimalo, »kdo bo vse to plačal«, ter za koliko bodo državljanom zvišali davke.

Golob je odgovoril, da ne gre za obljube, ampak za koalicijsko pogodbo. Res bodo za vse to dali več sto milijonov evrov letno, a ne letos. Govoril je o velikih ukrepih, kot je denimo blaženje draginje, ki niso niti bili v pogodbi. Horvatove navedbe v poslanskem vprašanju je označil za zavajanje. Predstavitev davčne reforme napoveduje za marec. Po besedah Goloba bodo prvi, ki se bodo reforme lotili tudi na strani premoženja, ne po zgolj pri plačah .

Robert Golob: "Znižali bomo obremenitev na plače, ampak pred tem bomo pa poskrbeli za to, da bo premoženje ustrezno ovrednoteno in da bodo tisti, ki imajo bistveno več premoženja od večine ostalih, za to premoženje pošteno plačali davke."



Premier je govoril še o neizbežnosti primanjkljaja, ki je po njegovo posledica pomoči za gospodarstvo. Opomnil je, da so časovnice za zdravstveno, stanovanjsko in davčno reformo že izdelane, ni pa poslancu pojasnil, zakaj so realne.

Karmen Furman iz SDS o položaju upokojencev in odnosu vlade do njih


Mag. Karmen Furman iz poslanske skupine SDS se je v vprašanju osredotočila predvsem na položaj in odnos do upokojencev. Opozorila je na prazne obljube upokojencem, ki so sredi draginje ugotovili, da jim vlada ne stoji ob strani.

Med interventnimi ukrepi socialnih transferjev so spregledali veliko upokojencev ter zavračali predlog SDS za dvig pokojnin, vlada pa jim je v pomoč dala zgolj 2x draginjski dodatek. Furlanova je odnos do upokojencev označila za ponižujoč. Upokojencem ne bodo dali niti, kar je v koalicijski pogodbi, medtem ko se stiska upokojencev veča.

Zato jo je zanimalo predvsem to, kako vlada namerava reševati njihove stiske, zakaj vlada ne realizira skupnega dviga pokojnin ter kdaj naj bi obljubo o dvigu pokojnin iz koalicijske pogodbe izpolnili.

Golob je v odgovoru najprej poudaril, da so pomagali vsem družbenim skupinam, predvsem v smeri, da so deležni čim manjšega dviga cen. Priznal pa je, da jim tako kot drugim državam srednje in vzhodne Evrope ni uspelo zajeziti skokovite rasti cen hrane. Tudi upokojenci kot skupina so po Golobovih trditvah ves čas v fokusu. Spomnil je na energetske dodatke, do katerih so še vedno upravičeni. Vlada se je sama odločila za dvig pokojnin ter plačala predčasno uskladitev. V tem februarju bodo upokojenci tudi dobili redno uskladitev. Zatrdil je, da bodo do konca leta izpeljali koalicijsko obljubo o minimalni pokojnini 700 evrov, a Furmanova s tem ni bila zadovoljna. Zanimalo jo je, zakaj ne nad prag revščine – 900 evrov –in premierju očitala, da ni odgovoril na njeno vprašanje.

Iva Dimic o obremenitvi staršev in občin ob podražitvi vrtcev v številnih občinah


Iva Dimic je bila druga poslanka NSi, ki je postavila vprašanje. Govorila je o težavi povišanja cene vrtcev, ki so jih mnoge občine prisiljene dvigniti za 14-17 odstotkov, zaradi nedomišljenega vladnega povišanja plač pomočnicam vzgojiteljic. Če država občinam z dvigi plač dviguje stroške za vrtce, bi jim morala pomagati tudi finančno. Poslanko NSi je zanimalo, kakšne ukrepe bo vlada predlagala, da nedavni dvig stroškov dela, pa tudi hrane in detergentov, ne bo bremenil staršev in občin.

Predsednik vlade je povedal, da je že pred volitvami več kot 100 občin dvignilo cene vrtcev, 25 pa jih je to storilo letos. Prav tako se je dvignila tudi povprečnina. Golob je zatrdil, da se cene vrtcev zaradi 12 % dviga plač pomočnicam vzgojiteljic ter draginje nikakor ne bi smele dvigniti za 17 %, temveč kvečjemu za 5 do 6 odstotkov. Za pretiran dvig cen pa je s prstom pokazal na župane.

Golob je še navrgel, da ima skoraj 30 % otrok brezplačen vrtec, predviden pa je tudi 10 % dvig otroških dodatkov.

KOMENTAR: Vid Sosič
NSi-ju gre za otroke in zaposlene, SDS-u pa za upokojence
Poslanska vprašanja predsedniku vlade so zanimiva predvsem z vidika ugotavljanja, katere teme so opozicijskim strankam, ki zastavijo 3 od 4 vprašanj, trenutno najpomembnejše. Tokrat je imela sicer NSi na voljo dve vprašanji in SDS eno in, kot vidimo, so krščanski demokrati kot prioriteto postavili vladno zapravljanje ter kopanje proračunske luknje. A vladi očitajo predvsem to, da to dela predvsem počez in za napačne stvari, medtem ko je zanje pomembno, da se s proračunom ublažijo stroški za starše in otroke v vrtcu. SDS se usmerja predvsem v upokojence – teh je v Sloveniji čez 600 tisoč, velik delež pa je volivcev največje opozicijske stranke, zato je ta fokus tudi pričakovan. Vlada se je pač zapletla z nedomišljenim urejanjem plač v javnem sektorju ter upokojence potisnila v drugi plan – ob pasivnosti Zveze društev upokojencev so praznino zapolnile nove iniciative, v prvi vrsti tista od Pavla Ruparja, ki ji je uspelo pred parlament pripeljati čez 10 tisoč upokojencev.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

vzgoja, otroci, mobilni telefoni, digitalna tehnologija
Digitalni vrstniki
21. 7. 2024 ob 13:11
Film, Marija Magdalena
Marija Magdalena
21. 7. 2024 ob 9:30

Prihajajoči dogodki

JUL
21
Jakobov sejem
08:00 - 14:00
JUL
23
Glasba mladih IV
19:30 - 21:30
JUL
24