Golob načrtuje nove davčne vire za popoplavno obnovo. Opozicija kritična do dodatnega obdavčevanja gospodarstva

Politika išče široko soglasje glede vsebine zakona o obnovi in razvoju po avgustovski ujmi, je po srečanju parlamentarnih strank povedal premier Robert Golob, ki meni, da bo konsenz mogoče doseči tudi s socialnimi partnerji in občinami.

Na tiskovni konferenci po srečanju premierja s poslanskimi skupinami pa je predsednik SDS Janez Janša opozoril: »Ključna stvar, ki pa smo jo pogrešali, je to, da bi imeli na mizi zdaj, ko je bila škoda podpisana, neki seznam projektov po prioriteti s finančno oceno stroškov.«

Več finančnih sredstev

Cilj posveta z vodjami parlamentarnih strank je iskanje konsenzualnih rešitev, je po sestanku dejal premier Robert Golob in dodal, da povečanje pravic v poplavah oškodovanih za sabo potegne potrebne dodatne finančne vire. »Državna podjetja so tista, ki bodo pomembno prispevala k temu, da se proračunski sklad za obnovo in razvoj napolni v prihodnjem letu. Hkrati načrtujemo nove davčne vire, davek na bilančno vsoto bank in začasno povečanje davka na prihodek pravnih oseb. To so finančni viri, ki jih bomo potrebovali, ne načrtujemo nobenih davkov za prebivalstvo in ne načrtujemo nobenih davkov iz naslova dela,« je na novinarski konferenci po sestanku z vodjami parlamentarnih strank dejal premier Golob.

.@JJansaSDS: Veliko rešitev v Zakonu o obnovi je v redu, naš glavni pomislek pa je zagotavljanje sredstev za obnovo.

Glavna obremenitev bo leta 2025 in vprašanje je, kakšni bodo davčni viri takrat. Mi za razliko od te vlade, gospodarstva ne bi dodatno obremenovali, ampak bi… pic.twitter.com/h9nZCQY2Kl

— SDS (@strankaSDS) November 7, 2023

»S tem zakonom razveljavljamo ali dopolnjujemo več kot 20 drugih zakonov. To je pristop, ki je ustrezen v kritičnih razmerah za odpravljanje naravnih nesreč ali drugih izrednih dogodkov,« je po srečanju ocenil predsednik SDS Janez Janša. Dodal je, da je prejšnja vlada v času covida sprejela 10 takšnih zakonov. »Takrat je bil takšen pristop kritiziran, zdaj se je izkazalo, da je to edini možen način za reakcijo na situacijo, kakršna je doletela državo v avgustu,« je dejal.

Predsednik opozicijskega NSi Matej Tonin je bil podobno kritičen do nekaterih elementov predlaganih zakonskih sprememb. »Stvar, ki v tem zakonu definitivno manjkajo, je drugačno urejanje vodotokov. Ravno zaradi slabega urejanja vodotokov so se nam zgodile te poplave v tako velikem obseg. Jasno je, da sedanji sistem urejanja vodotokov ne deluje, sedanji sistem koncesionarjev ni dal pravih rezultatov in ta del manjka v tem zakonu,« je dejal in dodal, da se jim v NSi-ju zdi primerno, da bi se lahko vrnili na sistem, ki je veljal v preteklosti. NSi pa po njegovih besedah nasprotuje tudi dodatnemu obdavčenju gospodarstva, saj menijo, da je to korak v napačno smer globalnih nepredvidljivih okoliščin.

Jani Prednik, vodja poslanske skupine SD, je zadovoljen z načinom sprejemanja tega zakona in upa, da zaradi vseh posledic, ki jih je pustila ujma, ta zakon ne bo točka političnega obračunavanja. Kot prioritetna je v zakonu zapisana tudi tretja razvojna os, kar ga veseli. 

Za pomoč prebivalcem je v predlogu zakona med drugim predvidena jamstvena shema za posojila s subvencionirano obrestno mero. Za ta posojila bo izdano stoodstotno jamstvo države, tako da bodo na voljo tudi posameznikom, ki niso kreditno sposobni. Za gospodarstvo in občine pa so predvideni ukrepi, ki se bodo izvajali prek različnih finančnih instrumentov, z nepovratnimi in tudi povratnimi sredstvi.

Vrinjenci, ki zbujajo skrb

»V zakonu je tudi veliko vrinjencev – poleg številnih dobrih rešitev so v zakonu tudi stvari, ki tja ne spadajo, kar znižuje nivo vsebini,« je na tiskovni konferenci še dejal Janez Janša. Kar nekaj prahu je že na terenu, sploh na podeželju in med kmetstvom, vzdignila informacija o skrajšanih in poenostavljenih postopkih za razlaščanje lastnikov zemljišč. Pri zakonu je pomembno, da poleg povečanja obsega pravic prinaša tudi pohitritev upravnih postopkov za pridobivanje dovoljenj in umeščanja v prostor pa tudi postopke razlastitev za nadomestne gradnje. »Uvajamo tudi učinkovitejše upravljanje vodotokov ter odpravo posledic plazov,« je o tej temi dejal premier Golob.

Z zakonom želi vlada predvsem pospešiti postopke na področju gradnje. Pri gradnji državne infrastrukture pri razvojnih projektih, ki so v interesu tako države kot prizadete regije, bi bilo tako treba projektne pogoje izdati v 15 dneh od prejema zahteve.

Po besedah predsednika NSi Tonina pa krščanske demokrate skrbi bolj realizacija teh skrajšanih postopkov. »Kaj če se uradništvo tega ne drži? Že danes imamo številne zakone, kjer so roki jasno predpisani, tudi zelo razumni, pa se jih vendarle uradništvo ne drži in zato smo v NSi-ju prepričani, da bi na tem delu, če hočemo narediti debirokratizacijo, morale biti tudi neke sankcije. Najučinkovitejša sankcija pa je, da se, če organ ne izda soglasja ali mnenja, šteje, da je bilo izdano pozitivno mnenje in soglasje. Molk organa je na neki način pozitivno soglasje za stvari, ki so bile zahtevane,« je še pojasnil.

Se nam obeta nov TEŠ 6?

Premier Golob je sicer danes na tiskovni konferenci veliko govoril o nadzoru nad porabo sredstev za popoplavno obnovo. »Uvajamo t. i. strokovni nadzor nad proračunskim skladom, poleg vseh inšpekcij, poleg Računskega sodišča, poleg parlamentarnega nadzora, ker želimo, da je poraba tega denarja v celoti transparentna,« in dodal, da bodo podatki o porabi javno objavljeni. Janez Janša je napovedal, da bo SDS predlagal, da celotno porabo iz sklada nadzira Računsko sodišče, in dodal, da je bil predlog na sestanku sprejet pozitivno, zato pričakuje, da bo tudi podprt.

Po osnutku zakona o obnovi bo Borut Jamnik na SID banki:

▶️odločal o povratnih sredstvih države za obnovo. Ostale banke na trgu bodo zaradi dodatne obdavčitve postavljene v slabši izhodiščni položaj;
▶️odločal o državnih poroštvih za kredite (kdo in pri kateri banki bo do…

— Marko Balažic (@BalazicMarko) November 3, 2023