Proračuna 2024 in 2025: začenja se krpanje brezna na plečih državljanov in podjetij

Premier Robert Golob in finančni minister Klemen Boštjančič sta poslancem državnega zbora danes predstavila proračunske dokumente za prihodnji dve leti, v katerih je, kot pravita, osrednja pozornost namenjena odpravi posledic poplav, ne glede na to pa zvišujejo tudi obseg investicij. Primanjkljaj bo zato nad dovoljenimi tremi odstotki, kot določajo evropska pravila.

Je pa uspela vlada s predlogom proračuna poenotiti tako gospodarstvo kot sindikate; oboji so do predloga kritični. Prav tako Fiskalni svet, za katerega se zdi, da v tej državi postaja povsem spregledana institucija.

Poslanci so se seznanili tudi z odstopom ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana, ki je posredno izrazil močno kritiko vlade, ki jo zapušča, ter ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik, ki pred poslance ni stopila. Njen resor začasno prevzema finančni minister Klemen Boštjančič.

Ocena škode po avgustovskih poplavah se je še dvignila in zdaj znaša že 9,9 milijarde evrov, kar je 15 % bruto družbenega produkta. Zaradi poplav je proračunska slika povsem drugačna, kot bi bila sicer, je uvodoma povedal premier Robert Golob.

Ministrstva bodo varčevala malo, zato pa toliko več državljani in podjetja

A ta usmeritev bo predvsem udarila državljane in podjetja, bistveno manj pa ministrstva. Čeprav jih je minister Boštjančič pozval k štiriodstotnemu znižanju porabe, je odziv ministrstev in posledično izplen iz tega področja dokaj skromen, skupno 150 milijonov. In če se denarju prostovoljno niso želela odpovedati ministrstva, se mu bomo morali, neprostovoljno, pač državljani in podjetja.

Zakon o izvrševanju proračuna predvideva zamrznitev plač v javnem sektorju, socialnih transferjev in dohodninske lestvice, na veliko razočaranje sindikatov tudi usklajevanja vrednosti plačnih razredov, prvič po tridesetih letih. Zaradi tega že grozijo, da bodo odstopili od pogajanj.

Obvezen solidarnostni prispevek za posameznike in podjetja naj bi prinesel 160 milijonov evrov, poleg davka na bilančno vsoto bank, ki smo jih pred leti sanirali davkoplačevalci – kar je bil eden ključnih argumentov za njegovo uvedbo – pa se dviga tudi davek na dohodek podjetij, ki jih davkoplačevalci nismo reševali, s čimer minister Klemen Boštjančič odgovarja na kritiko, da ne morejo biti banke edini del gospodarstva, ki prispeva.

Golob: Sanacija bo draga, ker krepimo odpornost

Prihodnje leto vlada načrtuje 14 milijard evrov prihodkov in 16,2 milijarde odhodkov. Načrtovani prihodki so višji predvsem zaradi predvidenih novih dajatev, odhodki zaradi obnove po poplavah. Zanjo je prihodnje leto predvidena 1,1 milijarda evrov, že letos 600 milijonov, v letu 2025 pa slabe pol milijarde.

Za obnovo po poplavah sicer Golob skupno namerava nameniti 2 milijardi za sanacije plazov, 3,3 milijarde za vodotoke, 800 milijonov za gospodinjstva, 1 milijardo za gospodarstvo in preostanek, malo manj kot tri milijarde, za obnovo državne in občinske infrastrukture. Cena je visoka, kajti »ko bo sanacija in obnova izvedena, mora biti okolje bolj odporno na podobne nesreče. In ravno krepitev odpornosti je tista, ki pomembno zvišuje to oceno.« Obnova bo sicer potekala vsaj pet, morda pa tudi več let, je uvodoma povedal Golob.

Če ne bi bilo poplav, bi proračun ustrezal fiskalnim pravilom, še dodaja in se pohvali, da se v spremenjenem proračunu za leto 2024 celo zvišuje obseg investicij v primerjavi z letošnjim letom in celo s prej načrtovanim proračunom za prihodnje leto. V 2024 bomo investirali 1,2 milijarde evrov, leto kasneje pa 1,4 milijarde, »Od načrtovanih sredstev je približno tretjina sredstev namenjena za promet in prometno infrastrukturo, sledijo odhodki za obrambo in zaščito ter sredstva, namenjena odpravi posledic naravnih nesreč v letu 2023,« pojasnjuje minister Boštjančič.

Največ dodatnih sredstev proračun za leto 2024 namenja za pomoč ob naravnih nesrečah, za varovanje okolja in okoljsko infrastrukturo ter zdravstveno varstvo Za leto 2025, tako Boštjančič, pa se največ dodatnih sredstev namenja politiki, znanosti in informacijski družbi.

Ob kritikah obremenjevanja državljanov pa je premier Golob za Radio Slovenija prostodušno povedal: »Kakšno pravico smo komu morali vzeti, nič za to, ker vemo, da vlagamo v prave stvari, vlagamo v obnovo.«

Čeprav pogajanja s sindikati še niso končana, je že jasno, da s plačno reformo v prihodnjem letu še ne bo nič, saj sredstva zanjo v proračunu niso predvidena. Enaka ostaja tudi povprečnina občin, in sicer 700 evrov, čeprav župani že dalj časa opozarjajo, da bi za izvajanje javne službe potrebovali povprečnino, višjo od 800 evrov. Je pa predvidenih do 420 milijonov evrov za financiranje nekaterih izdatkov ZZZS.

Fiskalni svet: Dvigovanje dajatev bi morali početi s tresočo roko 

Če je razlaga ministra Boštjančiča na trenutke precej nejasna, pa je zelo jasen Fiskalni svet, ki je v svoji mesečni oceni za vlado uničujoč.

• V prvih desetih mesecih smo imeli 735 milijonov evrov primanjkljaja, tudi brez vseh izrednih ukrepov (draginja, epidemija) pa je znašal 95 milijonov evrov, kar pomeni, da so bila gibanja v državnem proračunu slabša kot v enakem obdobju lani, konkretno kar za 563 milijonov evrov.
• Realizacija v prvih osmih mesecih potrjuje ocene Fiskalnega sveta, da je proračunsko načrtovanje nerealistično, samo avgustovski rebalans pa omogoča še dodatne 2,4 milijarde evrov več primanjkljaja, kar je v štirih mesecih za milijardo evrov več kot v celotnem lanskem letu.
• Revidirani izračuni BDP za lani pomenijo bistveno spremembo pri izhodiščih za pripravo oblikovanje proračuna in makroekonomskih politik
• Za celovito odpravo posledic avgustovskih poplav in preprečevanje takšnih dogodkov v prihodnje zahteva izboljšanje učinkovitosti javnih institucij, ukrepi pa so, glede na oceno škode, prenagljeni.

S tem slednjim ima Fiskalni svet predvsem v mislih najemanje posojil na rezervo in višanje davkov ter uvajanje novih. Namesto tega vladi svetuje iskanje rezerv pri načrtovanih odhodkih. Predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun je tako jasen: »Reševanje problemov z dvigovanjem dajatev bi morali početi s tresočo roko. To je predzadnji ukrep, zadnji pa je dvig zadolženosti.«

Brežan: Denar smo dobili isti dan, ko so se pojavile kritike nad počasnostjo

Pred poslanci je danes svoj odstop pojasnil tudi minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan, ki verjame, da ga bo nasledil kdo, »ki bo ustrezal kriterijem predsednika vlade«. Opozoril je, da vladni resorji ne sodelujejo preveč intenzivno in ne iščejo rešitev za prizadeta območja – prav slednje je bil ključen očitek njemu, ko ga je Golob odslovil.

Posebej se je obregnil ob očitek, da občine niso pravočasno prejele sredstev za obnovo, saj, da je njegovo ministrstvo ta sredstva prejelo šele 4. oktobra, ko so se pojavili ti očitki. »Preprosto ne moremo biti okrivljeni za nekaj, česar prej niti nismo mogli storiti.« Poudaril je tudi, da je podpiral strokovno utemeljene odločitve, kot primer pa navedel odstrel medvedov.

V zaključku je pozval, naj se v prihodnje lotevajo dolgoročnih in strokovno utemeljenih rešitev, ne pa hitrih in všečnih rešitev v korist posamičnim interesom.

Poslanci so se seznanili tudi z odstopom ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik. Njen resor začasno prevzema finančni minister Klemen Boštjančič.