Danes je v prostorih GZS potekalo srečanje politike in gospodarstva. Vlada je, kot kaže, srečanje razumela kot priložnost za svoj PR, saj je takoj po srečanju razkrila, da bodo njeni ukrepi prinesli gospodarstvu 1,5 milijarde evrov pomoči.
Gospodarska stran pa je po sestanku jasno povedala, da so od njega pričakovali več in da so precej razočarani nad tem, da jih vlada ne posluša.
To je že drugič, da je vlada gospodarstvo »pustila na cedilu«, saj smo v prispevku o tem, kako je vlada naplahtala podjetnike glede dovoljene višine pomoči, že pred časom pokazali, da njene besede ne ustrezajo zmeraj realnemu stanju.
Srečanja gospodarstva in politike o izzivih za gospodarstvo s poudarkom na energetiki so se udeležili premier Robert Golob, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han, minister za infrastrukturo Bojan Kumer in minister za finance Klemen Boštjančič. S strani gospodarstva pa predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Trgovinske zbornice Slovenije, Združenja delodajalcev Slovenije in Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije ter predstavniki nekaterih najbolj prizadetih podjetij.
Premier Golob je po srečanju, ki je bilo zaprto za javnost, stopil pred kamere in dejal, da bo za pomoč gospodarstvu ob energetski draginji potrebno sprejeti ukrepe v vrednosti več kot 1,5 milijarde evrov. »Kakšne bodo dejansko potrebe, pa je odvisno tudi od tega, koliko bomo uspešni pri zagovarjanju nujnosti reforme energetskih trgov v Evropi,« je dejal.
Vladna ekipa je v razpravi gospodarstvenike seznanila z do sedaj sprejetimi ukrepi in pa predvsem z načrti za naprej. “Hkrati pa smo se tudi dogovorili za skupne aktivnosti v prihodnjem mesecu,” je dejal premier.
Minister Han je v izjavi za medije pojasnil, da so se dogovorili o oblikovanju “ekipe, ki bo v naslednjem mesecu sprejela odločitev, kako v naslednjem letu pomagati gospodarstvu pri tej hudi težavi, ki se ji reče energetska kriza”. Ob tem je spomnil, da je DZ pred kratkim že sprejel zakon o pomoči gospodarstvu zaradi višjih cen elektrike in plina, prav tako pa tudi ukrepe za gospodinjstva ter majhna in srednja podjetja.
Da bo vlada pomagala, je zatrdil tudi minister za finance Boštjančič. “Vlada bo zelo veliko pomagala, pomoč bo znatna,” je dejal. Sam je sicer glede višine pomoči precej previden: “Je niti še ne znamo oceniti, ker je zelo nepredvidljivo, kako se bo ta kriza gibala,” je dejal in dodal, da govorijo o stotinah milijonov evrov, lahko tudi milijardi ali več. Toda sredstva po njegovih besedah niso neomejena, zato helikopterskega razmetavanja denarja ne bo. “V veliki meri se bomo morali dodatno zadolžiti, zato je pomembno, kako so ta sredstva porabljena,” je opozoril finančni minister.
Gospodarstvo: razmere so alarmantne, vlada pa nas ne posluša
Predstavniki gospodarstva z današnjim srečanjem niso bili zadovoljni. Predsednik GZS Tibor Šimonka je izrazil razočaranje, ker vlada ni obljubila kapice na ceno energentov tudi za gospodarstvo.
Razmere so alarmantne, pričakovali smo več pozitivnih odgovorov, je dejal in posvaril: “Če kapice ne bo, lahko prihodnje leto škodo za slovensko gospodarstvo štejemo v nekaj milijardah evrov, od pet do deset.”
takojšnja uvedba kapice na ceno energentov, uvedba kapice na cene energentov na evropski ravni vključno z odpravo odvisnosti cene električne energije od cene zemeljskega plina ter uvedba začasnih ukrepov za ohranitev delovnih mest. Več na straneh GZS.
Šimonka, predsednik GZS: “Bil bi nekoliko neiskren, če bi rekel, da je gospodarstvo po srečanju z vlado zadovoljno.”
GZS je predlagala kapico na cene energentov, a te ne bo. “Očitno so tudi v Evropi nekateri lobiji tako močni, da je ne bo, EK jo je obljubljala maja.”
— Andreja Loncar (@AndrejaLoncar) September 5, 2022
In tudi o energetiki brez dogovora. Ministri so povedali le, da je vlada že ogromno pomagala in da bo tudi gospodarstvu, od stotin milijonov do več milijard, denarja pa ni. Gospodarstvo, razumljivo, nezadovoljno… pic.twitter.com/ZG8mZ6PAHb
— Marko _ mile _ Milenković (@Marko_mile) September 5, 2022
Vlada Roberta Goloba je že kmalu, pri razgrnitvi koalicijske pogodbe, pokazala, da od nje ne gre pričakovati ukrepov, ki bi dolgoročno krepili slovensko gospodarstvo. Prej obratno. Dokončno se je to pokazalo z novelo zakona o dohodnini, s katero med drugim dodatno zateguje davčni primež.
A če si zgrešeno dolgoročno politiko vlada lažje privošči, saj rezultati ne bodo vidni že zelo kmalu (na dolgi rok pa smo, kot je rekel ekonomist John Maynard Keynes, vsi mrtvi), si po drugi strani zatiskanje oči pred energetsko krizo in draginjo težko privošči.
V preteklih dneh oziroma tednih je bilo nekaj pozitivnih signalov, da se bo vlada s situacijo resno soočila. Hkrati je bilo zaznati pri vprašanjih soočanja z draginjo nekaj strinjanja med koalicijo in opozicijo.
Današnje srečanje je bilo seveda nujno, če ne zaradi drugega, zato, da vlada ustvari vtis, da se s težavami gospodarstva spopada. Kot kažejo nekateri odzivi, pa postopanje vlade ne bo zadostno. Predsednika GZS-ja Tiborja Šimonko moti, ker vlada ni obljubila kapice na ceno energentov tudi za gospodarstvo. “Če kapice ne bo, lahko prihodnje leto škodo za slovensko gospodarstvo štejemo v nekaj milijardah evrov, od pet do deset,” je dejal.
Čudi, da Golobova vlada, ki naj bi bila levosredinska, ne sledi idejam že omenjenega Keynesa. Recimo temu, da naj država v času krize tudi za ceno dodatnega zadolževanja rešuje gospodarstvo in tako krizo omili, saj so lahko v nasprotnem primeru posledice dosti hujše. Prejšnja, desnosredinska vlada s tem v času koronakrize ni imela težav.
V članku, namenjenemu samo naročnikom spletne Domovine ter bralcem tednika Domovina smo pogledali, kateri energenti za ogrevanje gospodinjstev so se v minulem letu najbolj podražili. Ter razdelali, s čim se pravzaprav ogrevajo Slovenci.
Tako lahko ugotovimo, kolikšen delež slovenskih gospodinjstev bo bolj in kolikšen manj prizadet zaradi stroškov ogrevanja v prihajajoči jeseni in zimi ter kako hudo približno bo.
Če pohitite lahko spletni naročnik še postanete po poletni ceni 58,80 € za leto dni – kliknite na našo naročniško stran.
.
Če uredništvo meni, da je vlada gospodarstvo pustila ” praznih rok ” naj končno vendar predstavi svoje predloge. Če je 1,5 milijarde nič, pričakujem, da uredništvo pozna način za izplačilo vsaj 3 milijard recimo. Če so pa gospodje mislili, da bodo na račun energetske krize zaslužili, namreč svoje storitve bodo brez dvoma podražili, so se pač zmotili. Sicer pa na BSF so vsi stoje ploskali. Nobenega jamranja torej!
Ne razburjaj se, vsi se srinjamo s teboj, da take vlade še nismo imeli in dodajamo, da upamo, da je tudi nikoli več ne bomo imeli.
Mahati z 1,5 milijardami ne pomeni nič. Treba jih je dati. Nemčija jih je dala 65 milijard. DALA.
In tisti, ki obljublja 1,5 milijarde – samo za lani nagrada v Geni 1,8 milijona. Skupina nadzornikov in še kdo, si je samo za lani v Geniju razdelil 20 milijonov?
Uroš, tudi to ni nič?
Nekateri pač znajo….
Za te reči ni potrebno znanje, temveč le predrznost in lakomnost.
Koilkor je razbrati iz poročila, gre še vedno za pogovor brez jasnih obvez.
V razvitih državah so gospodarske zbornice odločilen faktor, ki vladi diktirajo ukrepe. v Slovenji imamo še vednio samoupravljanje, kjer je delavec v središču pozornosti, potem so sindikati, vlada in na koncu gospodarstvo, ki naj bi po željah vlade uresničevalo cilje in lepšo prihodnost.
V razvitih državah, zato so razvite, ima glavno besdo gospodarstvo, gospodarska zbornica in predsednik gospodarske zbornice, ki je je najvplivnejši človek v državi.
Ko berem izjavo g. Šimonke pa vidim, da gospodarstvo v Sloveniji še vedno vodi vlada.
Vlada je dolžna godpodarstvu zagotoviti pogoje za uspešno delovanje.
Iz poročila pa ni razvidno, kakšne ukrepe bo vlada sprejela, da bo godpodarstvo uspešno.
Ko golob na strehi obljublja 1,5 mrd pomoči, je to le obljuba, ki ji ne pritrjuje niti minister za finance tako, da vidimo le obljubo, realizacija pa je vprašljiva.
Trenutno je najbolj preča cena energentov. O ceni in preskrbi v poročilu ni niti besedice. Cene energentov so v domeni EU, o oskrbi pa tudi ni zagotovil, da bodo gospodarstvu na voljo po zmernih cenah.
Evropa prehaja v recesijo. Pred vsem Nemčija je zelo blizu recesiji. Kaj je bilo sklrenjeno na forumu? Kako bomo ravnali, če Nemčija klecne? O tem bi morala biti razprava in pred vsem sprejeti sklepi,za katere bi morali vedeti. Pa nič od tega.1,5 mrd je vse kar smo izvedeli in to, da gospod Šimonka ni pretirano zadovoljen.
Za resnost raumer je to znatno premalo.
Kolikor mi je znano, je tudi pri njih enako. Reševali bodo ljudi, NE pa apriori gospodarstva. Jasno so povedali, da bodo, če bo potrebno, proizvodnje zaprli. Ne vem kje vi pobirate mnenja. Da bo država sedaj podjetjem financirala plin? Ja zakaj pa? Da bodo imeli enake ali še višje dobičke? Ne in stokrat ne!
Žal energentov, ki jih ne bo, ne bo moč nadomestiti z nobenimi denarnimi injekcijami. Te bodo samo pospešile inflacijo.
Edina rešitev za energetsko krizo je končanje vojne v Ukrajini in normalizacija odnosov z Rusijo. Slepo sledenje ameriški militantni politiki bo uničilo gospodarstvo Evrope in z njo Slovenije.
Točno tako. Ampak saj pravim, na BSF so bile stoječe ovacije. So now….
Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Trgovinske zbornice Slovenije, Združenja delodajalcev Slovenije in Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije. Sami oligarhi in tajkuni, Golobova tovarišija, ki ga je pripeljala na oblast kot enega svojih.
In sedaj bo Golob za njih moral poskrbeti sicer ga bo Kučan poslal v večna lovišča. Davek za to pa bodo plačali zaposleni, upokojenci, neodvisni podjetniki in kmetje. Tipična komunistična ekonomija. Vzameš kjer je in daš svojim.
Vse skupaj je bila predstava za medije. Da lahko provladni mediji oznanjajo, kako se vlada trudi pomagati gospodarstvu. Krasni novi svet.
Kučan se moti in še marsikdo!
Milan Kučan je na Jančah 27. maja 2018 rekel:”Poslušam, kako je potrebno vse naše državno premoženje razprodati tujcem – tovarne, banke, trgovino, infrastrukturo. Razlog: ker da jih sami ne znamo in nismo sposobni upravljati! Kdor tako razmišlja, ne zaupa niti v našo sposobnost upravljati z državo. Zato bo državo hitro potisnil v roke tujcem… Sam verjamem v našo sposobnost upravljati z državo. Zato upam, da bodo na skorajšnjih volitvah odgovornost za upravljanje z državo in našo usodo dobili ljudje, ki se zavedajo naših moči in naših sposobnosti. Glasujmo zanje”. Milan Kučan se moti, da smo sposobni upravljati premoženje! Zaslužni univerzitetni profesor ekonomije UL, prof. dr. Franjo Štibler, pa letos v (Delu-SP, 26. februar 2022), le priznava in opozarja: “S prodajo bank smo priznali, da nismo sami sposobni upravljati premoženja, ki smo ga z delom sami ustvarili, in smo zato ta naš rezultat in vse, kar so predhodne generacije ustvarile, prepustili upravljanju tujcev.”
Cvetka Selšek, SKB, pove: “Nismo »gradili« kapitala in nismo znali upravljati kapitala. Predsednica uprave SKB Cvetka Selšek je na RTV 22. februarja 2018 poudarila: “Največje težave so nastopile pri privatizaciji velikih podjetij, ko so »old boysi« menili, da so oni kar osebno lahko nosilci privatizacije. To pa je bilo potem za slovensko gospodarstvo katastrofa. Dvajset let je zamujenih priložnosti, ko nismo »gradili« kapitala in nismo znali upravljati kapitala. Tega znanja ni bilo v bankah, ne pri regulatorjih in ni ga bilo v podjetjih. Menim, da danes ni veliko bolje.”
Guverner dr. Boštjan Jazbec je pred leti opozoril: »Pomešali smo vloge lastnikov in menedžerjev in njih odgovornost. Menedžerji, ki se pojavljajo kot lastniki, nimajo interesa, da bi prestrukturirali podjetje. V Sloveniji smo tranzicijsko zgodbo pripeljali tako daleč, da ne zaupamo več institucijam, ki so normalne v vseh tržnih gospodarstvih. Če je tako, se odločimo, da se ne bomo več šli tržnega gospodarstva, parlamentarne demokracije.«
Gre za temeljno vprašanje o naši sposobnosti upravljati premoženje! Kitajska partija je že pred desetletji spoznala, da je tudi v izobraževanju pomembno biti korak pred tistimi, s katerimi bomo pozneje tekmovali za boljše mesto. Ko so l.1978 dovolili šolanje v tujini, se je več kakor štiri milijone Kitajcev šolalo na univerzah šolalo na zahodu, večina v ZDA. Pa ne, kako se učinkovito stavka! To vedo že sindikati na čelu z Branimirjem Štrukljem predsednikom SVIZ-a. Kvaliteta znanja se odrazi v doseženi dodani vrednosti na zaposlenega, v konkurenčnosti ekonomije na trgu, posledično na višjih plačah zaposlenih. Kdaj bomo le priznali, da nismo sami sposobni upravljati premoženja, ki smo ga z delom sami ustvarili? Čas je za alarm!
Kaj nam manjka? Predvsem iskrenosti, samokritičnosti in odgovornosti, osebne integritete in seveda pravega uporabnega znanja vodij na vseh področjih in nivojih, da ne bo naša konkurenčnost samo delo! Nihče ni reagiral na opozorilo prof. dr. Franja Štiblarja, kar je velika neodgovornost stroke in politike, kam to pelje?