Golob maha z 1,5 milijarde evrov, gospodarstveniki pa predvsem želijo, da bi jim prisluhnil

Vir foto: Twitter Ministrstva za gospodarstvo
POSLUŠAJ ČLANEK
Danes je v prostorih GZS potekalo srečanje politike in gospodarstva. Vlada je, kot kaže, srečanje razumela kot priložnost za svoj PR, saj je takoj po srečanju razkrila, da bodo njeni ukrepi prinesli gospodarstvu 1,5 milijarde evrov pomoči.

Gospodarska stran pa je po sestanku jasno povedala, da so od njega pričakovali več in da so precej razočarani nad tem, da jih vlada ne posluša.

To je že drugič, da je vlada gospodarstvo »pustila na cedilu«, saj smo v prispevku  o tem, kako je vlada naplahtala podjetnike glede dovoljene višine pomoči, že pred časom pokazali, da njene besede ne ustrezajo zmeraj realnemu stanju. 

Srečanja gospodarstva in politike o izzivih za gospodarstvo s poudarkom na energetiki so se udeležili premier Robert Golob, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han, minister za infrastrukturo Bojan Kumer in minister za finance Klemen Boštjančič. S strani gospodarstva pa predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Trgovinske zbornice Slovenije, Združenja delodajalcev Slovenije in Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije ter predstavniki nekaterih najbolj prizadetih podjetij.

Premier Golob je po srečanju, ki je bilo zaprto za javnost, stopil pred kamere in dejal, da bo za pomoč gospodarstvu ob energetski draginji potrebno sprejeti ukrepe v vrednosti več kot 1,5 milijarde evrov. »Kakšne bodo dejansko potrebe, pa je odvisno tudi od tega, koliko bomo uspešni pri zagovarjanju nujnosti reforme energetskih trgov v Evropi,« je dejal.

Vladna ekipa je v razpravi gospodarstvenike seznanila z do sedaj sprejetimi ukrepi in pa predvsem z načrti za naprej. "Hkrati pa smo se tudi dogovorili za skupne aktivnosti v prihodnjem mesecu," je dejal premier.

Minister Han je v izjavi za medije pojasnil, da so se dogovorili o oblikovanju "ekipe, ki bo v naslednjem mesecu sprejela odločitev, kako v naslednjem letu pomagati gospodarstvu pri tej hudi težavi, ki se ji reče energetska kriza". Ob tem je spomnil, da je DZ pred kratkim že sprejel zakon o pomoči gospodarstvu zaradi višjih cen elektrike in plina, prav tako pa tudi ukrepe za gospodinjstva ter majhna in srednja podjetja.

Da bo vlada pomagala, je zatrdil tudi minister za finance Boštjančič. "Vlada bo zelo veliko pomagala, pomoč bo znatna," je dejal. Sam je sicer glede višine pomoči precej previden: "Je niti še ne znamo oceniti, ker je zelo nepredvidljivo, kako se bo ta kriza gibala," je dejal in dodal, da govorijo o stotinah milijonov evrov, lahko tudi milijardi ali več. Toda sredstva po njegovih besedah niso neomejena, zato helikopterskega razmetavanja denarja ne bo. "V veliki meri se bomo morali dodatno zadolžiti, zato je pomembno, kako so ta sredstva porabljena," je opozoril finančni minister.

Gospodarstvo: razmere so alarmantne, vlada pa nas ne posluša


Predstavniki gospodarstva z današnjim srečanjem niso bili zadovoljni. Predsednik GZS Tibor Šimonka je izrazil razočaranje, ker vlada ni obljubila kapice na ceno energentov tudi za gospodarstvo.

Razmere so alarmantne, pričakovali smo več pozitivnih odgovorov, je dejal in posvaril: "Če kapice ne bo, lahko prihodnje leto škodo za slovensko gospodarstvo štejemo v nekaj milijardah evrov, od pet do deset."

Gospodarska zbornica Slovenije je na sestanku predstavila dvanajst nujnih ukrepov, med katerimi so zanje ključni trije:

takojšnja uvedba kapice na ceno energentov, uvedba kapice na cene energentov na evropski ravni vključno z odpravo odvisnosti cene električne energije od cene zemeljskega plina ter uvedba začasnih ukrepov za ohranitev delovnih mest.  Več na straneh GZS.








Ekskluzivno za naročnike: Podražitev elektrike, drv, olja ... : Za koga bosta jesen in zima najbolj dragi ali hladni

Foto: depositphotos.com
Foto: depositphotos.com


V članku, namenjenemu samo naročnikom spletne Domovine ter bralcem tednika Domovina smo pogledali, kateri energenti za ogrevanje gospodinjstev so se v minulem letu najbolj podražili. Ter razdelali, s čim se pravzaprav ogrevajo Slovenci.

Tako lahko ugotovimo, kolikšen delež slovenskih gospodinjstev bo bolj in kolikšen manj prizadet zaradi stroškov ogrevanja v prihajajoči jeseni in zimi ter kako hudo približno bo.

Če pohitite lahko spletni naročnik še postanete po poletni ceni 58,80 € za leto dni - kliknite na našo naročniško stran.

.
KOMENTAR: Uredništvo
Na dolgi rok smo vsi mrtvi, na kratek pa (očitno) tudi
Vlada Roberta Goloba je že kmalu, pri razgrnitvi koalicijske pogodbe, pokazala, da od nje ne gre pričakovati ukrepov, ki bi dolgoročno krepili slovensko gospodarstvo. Prej obratno. Dokončno se je to pokazalo z novelo zakona o dohodnini, s katero med drugim dodatno zateguje davčni primež. A če si zgrešeno dolgoročno politiko vlada lažje privošči, saj rezultati ne bodo vidni že zelo kmalu (na dolgi rok pa smo, kot je rekel ekonomist John Maynard Keynes, vsi mrtvi), si po drugi strani zatiskanje oči pred energetsko krizo in draginjo težko privošči. V preteklih dneh oziroma tednih je bilo nekaj pozitivnih signalov, da se bo vlada s situacijo resno soočila. Hkrati je bilo zaznati pri vprašanjih soočanja z draginjo nekaj strinjanja med koalicijo in opozicijo. Današnje srečanje je bilo seveda nujno, če ne zaradi drugega, zato, da vlada ustvari vtis, da se s težavami gospodarstva spopada. Kot kažejo nekateri odzivi, pa postopanje vlade ne bo zadostno. Predsednika GZS-ja Tiborja Šimonko moti, ker vlada ni obljubila kapice na ceno energentov tudi za gospodarstvo. "Če kapice ne bo, lahko prihodnje leto škodo za slovensko gospodarstvo štejemo v nekaj milijardah evrov, od pet do deset," je dejal. Čudi, da Golobova vlada, ki naj bi bila levosredinska, ne sledi idejam že omenjenega Keynesa. Recimo temu, da naj država v času krize tudi za ceno dodatnega zadolževanja rešuje gospodarstvo in tako krizo omili, saj so lahko v nasprotnem primeru posledice dosti hujše. Prejšnja, desnosredinska vlada s tem v času koronakrize ni imela težav.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike