Fiskalni svet raztrgal Golobov rebalans: v zadnjih štirih mesecih leta planirajo nevzdržnih 1,7 milijarde minusa!

POSLUŠAJ ČLANEK
Predlog rebalansa državnega proračuna za letos implicitno predvideva visoko krepitev rasti porabe konec leta, ki nima podlage v veljavnih ukrepih, je stališče Fiskalnega sveta.

Varuhi financ sicer upajo na nižji primanjkljaj od predvidenega. Vendar, če bo rebalans realiziran, kot je načrtovan, bo to s stališča racionalnosti porabe glede na razmere neustrezno in precej tvegano.

Fiskalni svet se s takšno oceno pridružuje kritikam ekonomistov na račun rebalansa, o čemer smo že pisali v prispevku Prihodkov, ki izvirajo iz inflacije, ne bi smeli porabiti za povečanje porabe.

Skupni primanjkljaj državnega proračuna naj bi se letos po predlogu rebalansa zmanjšal za milijardo evrov in skupaj znašal dve milijardi. Iz realizacije v prvih osmih mesecih sicer izhaja, da naj bi bilo v zadnjih štirih mesecih letošnjega leta realiziranega kar 1,7 mrd EUR primanjkljaja. To po oceni Fiskalnega sveta ni realistično in ni utemeljeno v trenutno veljavnih ukrepih.



"Predlog rebalansa implicitno predvideva izrazito okrepitev rasti porabe ob koncu leta, tudi nepovezane z investicijskimi načrti, ki nima podlage v trenutno veljavnih ukrepih. Obseg porabe, kjer poleg enkratnih dejavnikov izločimo še učinek investicij, naj bi se letos povečal za 11,4 odstotka oziroma za 1,2 milijarde evrov, kar bi bilo rekordno visoko. Takšna rast bi občutno presegla srednjeročno vzdržno rast, določeno s trenutno ocenjeno dolgoročno rastjo potencialnega proizvoda na ravni okoli 4,5 odstotka," opozarja fiskalni svet.

"Predlog rebalansa ocenjujemo kot nerealističen, saj bo verjetno primanjkljaj manjši od predvidenega, a bodo s tem osnove za jesenske proračunske dokumente za leti 2023 in 2024 postavljene previsoko. V primeru dejanske realizacije pa predlog ocenjujejo kot tveganega s stališča racionalnosti porabe in zaradi ekspanzivne naravnanosti tudi kot neustreznega glede na trenutne makroekonomske razmere, ki so kljub negotovostim po trenutno razpoložljivih podatkih še vedno ugodne."

Hkrati bi se z izvajanjem začrtane fiskalne politike povečala tudi tveganja za daljše vztrajanje visoke inflacije in za oddaljevanje od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. "Ta tveganja se zaradi omenjenih preseganj rasti porabe, ki se pojavljajo v več zaporednih letih, stopnjujejo in nakazujejo strukturne pritiske na javne finance," opozarja Fiskalni svet.

Pred dnevi je predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun v intervjuju za Bloomberg Adria TV dejal, da je likvidnost slovenskih javnih financ zaenkrat dobra, a da se kopičijo tveganja. "Kar se tiče javnega dolga, je ta še vedno pod povprečjem Evropske unije, ampak ima v zadnjih letih nadpovprečno visoko dinamiko, torej narašča hitreje kot pri naših evropskih partnerjih. Slovenija ima velik strukturni primanjkljaj in s svojo zakonodajo ni naslovila ključnih problemov, ki nas čakajo na srednji in dolgi rok. Okrog zdravstvene reforme potekajo politične razprave; verodostojnih izračunov o tem, kakšen bo njen vpliv na javne finance, pa še nimamo."

Primanjkljaj veliko višji, čeprav bo sredstev za blažitev posledic epidemije manj, za draginjo pa so nizka


Skupna rast porabe naj bi se sicer upočasnila, brez učinka enkratnih dejavnikov (kot so pomoč ob epidemiji ali draginji) pa vidno okrepila. Skupna poraba naj bi se skupno zvišala za 2,3 odstotka (lani za 13,4 odstotka), poraba brez enkratnih dejavnikov, povezanih z epidemijo in draginjo, pa za 16,2 odstotka (lani za 8,6 odstotka). Odhodki za blažitev posledic epidemije naj bi letos znašali 1,1 milijarde evrov, od tega v zadnjih štirih mesecih 450 milijonov evrov. Neposredni učinek ukrepov za blažitev posledic draginje naj bi letos znašal 380 milijonov evrov, od tega v zadnjih štirih mesecih leta 214 milijonov evrov.



Fiskalni svet opozarja, da naj bi skupni učinek teh enkratnih ukrepov (posledice epidemije in draginje) letos znašal 1,5 mrd EUR, kar je približno polovico manj kot lani in je poleg rasti prihodkov eden glavnih razlogov za pričakovano zmanjšanje skupnega primanjkljaja državnega proračuna glede na lani.

A podatki kažejo, da temu niti približno ne bo tako. Primanjkljaj brez upoštevanja ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje naj bi letos znašal −572 mio EUR, kar je 280 mio EUR več kot lani. Do poslabšanja bo prišlo kljub nadaljevanju razmeroma visoke rasti prihodkov, saj naj bi se poraba brez upoštevanja enkratnih učinkov povečala za 1,9 mrd EUR.

Ponoven odmik od srednjeročnega načrtovanja in ignoriranje napovedi Umar


Fiskalni svet zato meni, da odločitev za pripravo rebalansa ločeno od spremembe proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti pomeni tudi ponoven odmik od srednjeročnega proračunskega načrtovanja, ki predstavlja osnovo za pripravo celovite in skladne fiskalne politike.

Hkrati vladi očita, da rebalans ne upošteva osveženih makroekonomskih napovedi v celoti, ki jih je pripravil Umar, kar je po njihovem mnenju ob izrazito negotovih razmerah dodatno prispeva k nezanesljivosti predstavljenih javnofinančnih načrtov.  "Pri pripravi Predloga rebalansa niso bile neposredno uporabljene osvežene jesenske napovedi Umarja, ki za letošnje leto nakazujejo še boljša izhodišča od pomladanske napovedi, ki je bila podlaga za Predlog rebalansa, a tudi občutno umiritev gospodarske rasti v drugi polovici leta, na kar nakazujejo tudi nekateri kazalniki zaupanja."

Primanjkljaj in dolg sektorja država naj bi v letu 2022 presegala maastrichtske kriterije kljub občutno višji ravni prihodkov. "Povišanje mej okvirov najvišjih možnih izdatkov za leto 2022 so občutna, občutno pa je tudi neskladje med ravnijo in spremembo izdatkov sektorja država ter s tem povezanima seštevkoma odhodkov posameznih blagajn," še dodaja Fiskalni svet RS.

Dr. Aleš Štrancar: Pravljice, ki jo živijo, zna biti kmalu konec

Foto: Tomo Strle


Kritičen do početja vlade Roberta Goloba v prvih štirih mesecih je tudi svetovno uspešni znanstvenik in podjetnik dr. Aleš Štrancar. V pogovoru za Domovino je med drugim dejal:

Mojega zaupanja že pred volitvami niso imeli, sedaj ga imajo še bistveno manj. Državo so nam prevzeli sinovi in vnuki ljudi, ki jim v življenju ni bilo potrebno ustvariti nič, sinovi permisivne vzgoje, njim VSE pripada, čeprav ljudje okrog njih nimajo za kruh. Živeli so, in živijo od davkoplačevalskega denarja, ki ga v lastne žepe kanalizirajo preko evropskih in slovenskih državnih institucij, kulture ter paradržavnih ter tajkunskih podjetij. In temu primerno se obnašajo. 

Celoten pogovor z dr. Alešem Štrancarjem je na voljo digitalnim naročnikom Domovine. 





Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

sladica, jagode, rikota, krema
Jagode z medeno rikotino kremo
23. 6. 2024 ob 9:01