Finančna reforma dodatno bremeni kapital in pozablja na družine

Medtem ko so oči celotne Slovenije uprte v postavljanje ograje na meji z našo južno sosedo, v senci žarometov finančno ministrstvo pripravlja davčno reformo. Obljubam navkljub slednja nič ne doprinaša k razbremenitvi dela, ampak s svojimi spremembami zgolj obremenjuje kapital.

Ob tem pa vladna davčna in socialna politika je ostaja mačehovska do družin in otrok.

Kaj prinaša reforma?

Finančno ministrstvo je v javno razpravo poslalo paket treh davčnih zakonov. Po njih bo četrti, 50-odstotni dohodninski razred, ki je bil mišljen le za premostitev krize, ostal še vsaj do leta 2020.

Poleg tega bodo samostojni podjetniki in tudi podjetja imeli manj davčnih olajšav: znižala se bo olajšava za vlaganja v raziskave iz 100 na 50 %, ukinjene bodo olajšave za zaposlovanje in za donacije političnim strankam; znižale se bodo tudi olajšave za investicije na področju kmetijske in gozdarske dejavnosti ter olajšave pri investiranju za gospodarske družbe in sicer iz 40 na 20 %.

Prodaja delnic bo od sedaj obdavčena 25 %, tako da je ukinjena neobdavčena prodaja po 20 letih lastništva, niti se obdavčitev ne bo, glede na čas lastništva, stopenjsko zniževala.

Zakon o posebni obravnavi nagrajevanja uspešnosti delavcev bo zamenjal obstoječi Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, pri katerem bodo delodajalci izplačali nagrade za 20% letnega dobička. Predlog omogoča delodajalcu izplačilo nagrad zaposlenim za preteklo poslovno leto. Tako bodo prva izplačila nagrad zaposlenim lahko izplačana šele leta 2017.

 Pozabljene družine in otroci

Tomaž Merše, predsednik Družinske pobude, opozarja, da bodo z novimi zakoni podaljšali skoraj vse omejevalne ukrepe, ki zadevajo področje družinske politike.

Slovenija je z ZUJF leta 2012 zaradi krize uvedla različne omejevalne ukrepe, ki so pomagali znižati izdatke iz javnih sredstev. Slovenija je bila in je še vedno članica EU, ki je v času krize z rezom najbolj obremenila družine, z njimi pa tudi otroke.

"Zdaj nam gre nekoliko bolje in vlada omejevalne ukrepe počasi sprošča, a so za vlado otroci in družine očitno najbolj nepomembna skupina, saj samo za to skupino predlaga podaljšanje veljavnosti skoraj vseh omejevalnih ukrepov," odločitev komentira Merše.


"Medtem, ko se pokojnine, ki se sploh niso znižale, spet usklajujejo, in se javnim uslužbencem omejevalni krepi v letu 2016 sprostijo v obsegu treh četrtin njihove mase in je dogovorjeno, da jih v letu 2017 zanje ne bo več, vlada za družinsko politiko predlaga sproščanje za manj kot 10% sredstev, ki se jim otroci in družine odpovedujejo od leta 2012 naprej, vse ostale omejevalne ukrepe za otroke in družine pa podaljšuje v nedoločen čas v prihodnosti."

Po mnenju Družinske pobude takšno dejanje vlade kaže na njen izrazito omalovažujoč odnos do otrok in družin. Poleg tega jih pozivajo, naj sprejmejo amandma k noveli ZUJPS, s katerim bi odpravili diskriminacijo mlajših otrok od starejših pri dobivanju otroškega dodatka.