Fašizem in antifašizem sta samo še floskuli

Zelo žalostno, a v resnici sta besedi fašizem in antifašizem (p)ostali samo še floskuli. Novinarji in politiki besedi uporabljajo v napačnem pomenu in povsem napačnem kontekstu. Tako v Sloveniji in na Hrvaškem.

Zmeda je povezana tudi z neizobraženostjo novinarjev, ki se, tako se namreč zdi, iz generacije v generacijo - povečuje.

Kako je nastal fašizem, kaj je počel in kakšne so bile njegove posledice, je eden od temeljev poznavanja svetovne zgodovine. Kdor tega vsaj v osnovah ne pozna, žal, ne more uporabljati besed fašizem.

Razen, če se dogovorimo in besedo pač začnemo uporabljati v prenesenem pomenu. A v tem primeru se bomo znašli v težavah, saj bomo izgubili besedo za gibanje, ki je uvedlo koncentracijska taborišča in v italijansko obliko »prevajalo« slovenske priimke celo na nagrobnikih.

Če novinarka RTVS novo hrvaško vlado označi za proustaško in profašistično, je to najprej kršitev novinarskega kodeksa in programskih standardov RTVS ... a taka trditev je tudi žalitev vseh žrtev fašizma v Sloveniji in na Hrvaškem.

Kršitev kodeksa na TVS

Če novinarka RTVS novo hrvaško vlado označi za proustaško in profašistično, je to najprej kršitev novinarskega kodeksa in programskih standardov RTVS. Tam je namreč napisano, da mora biti komentiranje ločeno o novice in da je treba trditve argumentirati.

A taka trditev je tudi žalitev vseh žrtev fašizma v Sloveniji in na Hrvaškem. Da ne omenjamo tudi diplomatske razsežnosti: novinarka državne provladne televizije vlado sosednje države označi za fašistično ...

Levičarji napadajo ministra muslimana

Na Hrvaškem je precej podoben položaj. Ministru za kulturo, muslimanu, mimogrede, novinarji in »kulturniki« brez vsake formalne zgodovinske izborazbe očitajo nekatere trditve, ki jih je kot doktor zgodovinskih znanosti napisal v zgodovinskih knjigah. Javno objavljenih že pred leti.

Novinarji trdijo, da dr. Zlatan Hasanbegović poveličuje ustaški režim in v dokaz navajajo kratke citate. Nič ne pomaga, da je celotno desnosredinsko vodstvo države že neštetokrat izjavilo, da je bil ustaški režim zločinski.

Samo predstavljamo si lahko, kaj bi se zgodilo, če bi na enak način novinarji zahtevali od prejšnje levičarske oblasti, da se ogradi od komunističnega režima. Ampak ne, o diktatorju Josipu Brozu lahko imamo različno mnenje, o diktatorju Anteju Paveliću pa nikakor.

Kje so razlike med Hrvaško in Slovenijo

Na Hrvaškem imajo sicer veliko srečo, da se neokomunizem ni tako zaril v vse pore družbe kot v Sloveniji. In rdeča politično-gospodarska elita ne vpliva ključno  na 80% vseh odločitev.

V »Lijepi naši« sta oba politična bloka precej enako močna. Tudi s pomočjo tolikokrat kritizirane trde roke pokojnega predsednika Franje Tudjmana so Hrvatje iz demokratičnega tabora danes gospodarsko in politično enakopravni levemu bloku.

Medijsko imajo sicer levičarji še vedno prevlado, a vendar obstaja malo trdno jedro novinarjev, ki prinaša precejšno pluralnost vsaj v glavni dnevnik Večernji list in na javno RTV.

V takem položaju hrvaški kristjani, simpatizerji desne sredine in desničarji kažejo povsem drugo podobo kot slovenski. So namreč samozavestni in se izražanja svojega mnenja ne boje. Predvsem pa jih ni strah pred levičarsko elito, ki je je polno v celotnem javnem sektorju.

S tem zaključujem, saj je sporočilo mojega zapisa bilo dovolj jasno.