Evropsko ljudsko stranko vleče narazen odnos do konservativnih vzhodnoevropskih vlad. Kakšne bodo posledice?

Vir foto: www.epp.eu
POSLUŠAJ ČLANEK
Evropska ljudska stranka (EPP), nosilka krščanske demokracije v Evropi, je na poti v eksistenčno krizo. Na dan prihajajo ideološke razlike med poslanci iz liberalnejših zahodnih držav in konservativnejšimi vzhodnjaki, ki se odražajo v notranji neenotnosti politične skupine. 

Posledično prihaja do precejšnjih razlik pri glasovanjih, različni pogledi predvsem na pereča vprašanja sodobne družbe pa so začeli načenjati tkivo politične skupine. Tako se pogosto govori o odhodu stranke FIDEZS madžarskega premierja Viktorja Orbana.

Bo Orban odšel kar sam?


Spomnimo, pred zadnjimi evropskimi volitvami so ga iz stranke zaradi protimigrantske politike in retorike, naperjene proti levoliberalnemu mecenu Georgeu Sorosu, nekateri hoteli izključiti, nakar so članstvo Fidesza v EPP zamrznili. V tem tednu pa je ob izglasovani resoluciji Evropskega parlamenta, ki Poljski in Madžarski očita poslabšanje vladavine prava, o izstopu začel razmišljati kar Orban sam. Večkrat je tudi slišati, da ga odprtih rok čakajo njegovi poljski kolegi v ECR  (Evropski konservativci in reformisti).

Ker so ogromne razlike znak notranje nestabilnosti politične skupine, ki lahko ogrozi njen obstoj, smo na primerih preverili, kako se stališča poslancev razlikujejo. Kako si le-ti predstavljajo krščansko demokracijo, kje je meja med konservativizmom in liberalizmom in kako glasujejo slovenski evroposlanci?

Tudi poljski EPP glasuje levo-liberalno


Prvi primer je omenjena resolucija, ki obravnava domnevno poslabšanje vladavine prava na Madžarskem in na Poljskem; Poljakom se očita predvsem nameravana sprememba imenovanja sodnikov, ki bi po mnenju predlagateljev po novem lahko sodili neobremenjeno in učinkoviteje, kritiki pa v tem vidijo poseg politike v sodstvo. Madžarom pa se očita sistematično kršenje človekovih pravic. Evropski parlament zato države članice poziva, naj proti "kršiteljicama" nadaljuje zastalo izvajanje predvidenih ukrepov.

Poslanci so z velikansko podporo tudi članov EPP resolucijo sprejeli, saj so slednji zagotovili 99 glasov, 35 jih je bilo proti, 20 se jih je vzdržalo. Proti je glasovalo 14 poslancev iz novih držav članic, medtem ko se jih je 9 vzdržalo, 25 pa jih je predlog podprlo. Zanimivo je, da je za resolucijo glasovala tudi velika večina poljskih članov EPP, kar kaže na "pro-zahodno" usmeritev liberalnejše Tuskove linije EPP na Poljskem.

Večina poslancev iz te države sicer pripada skupini ECR, ki so resoluciji večinsko nasprotovali, tako kot njihovi madžarski kolegi iz vrst EPP. Glede na državno pripadnost so resoluciji nasprotovali le Madžari (6 za, 11 proti) in Poljaki (22 za, 23 proti). Od slovenskih konservativnih poslancev je Novakova resolucijo podprla, Bogovič se je vzdržal, Tomčeva in Zver pa sta bila proti.

Drug primer je resolucija o kriminalizaciji spolne vzgoje na Poljskem. Novembra lani je Evropski parlament Poljake obtožil, da spolno vzgojo v šolah obravnavajo kot kriminal, in jo hočejo pregnati. Podporniki poljske konservativne oblasti pa pravijo, da je Poljska država iz šol odstranila vzgojo, ki bi bila pozitivno diskriminatorna do LGBT+ skupnosti, in ki bi otroke s spolnostjo seznanjala na neprimeren način pri prezgodnjih letih.

Za resolucijo je glasovalo kar 120 poslancev EPP, proti jih je bilo 20, 23 se jih je vzdržalo. V tem primeru je prav tako poljski EPP večinoma glasoval za, madžarski proti, tako kot poljski ECR. Spet so proti tema državama glasovale prav vse ostale članice razen njiju samih, tudi Slovenija, kjer je jeziček na tehtnici predstavljala Novakova s svojim glasom podpore; Bogovič se je vzdržal, Tomčeva in zver sta bila spet proti.

Kot tretji primer lahko navedemo decembra sprejeto Resolucijo o javni diskriminaciji in sovražnem govoru proti LGBT skupnosti, vključno z LGBT prostimi območji, ki je prav tako usmerjena proti Poljski. Poljaki so bili spet obtoženi diskriminacije, čeprav se je izkazalo, da so zgolj zavrnili pozitivno diskriminacijo LGBT skupnosti.

Pri tem glasovanju ni bilo nič drugače kot pri obeh prej omenjenih. EPP je spet zagotovil večinskih 115 glasov, proti jih je bilo 6, 41 pa se jih je vzdržalo; proti sta kot državi spet glasovali samo Poljska z večinskim ECR in Madžarska z EPP. Od naših konservativnih evroposlancev so se vsi vzdržali.

EPP je kot skupina konservativnih strank je ogrožena


Vidimo, da niti na tako osnovne vrednotne probleme, kot je vprašanje človekovih pravic,  poslanci EPP nimajo enotnih pogledov, tako znotraj svoje stranke, kjer je moč zaznati premik proti sredini, oziroma celo v levo, ali pa kot zastopniki držav, ki tako kot v primeru Slovenije, niti lastnih stališč nimajo definiranih. Ta kombinacija pa je poglavitni vir ogrožanja evropske konservativne politike in krščanske demokracije.

KOMENTAR: Rok Frelih
Smo blizu konca evropske krščanske demokracije?
Postavlja se vprašanje o prihodnosti evropskega konservativizma; je EPP glede na svojo dejansko usmeritev še zmožna biti nosilec krščanske demokracije? Verjetno ne. Razhajanja med poslanci so prevelika, hkrati pa se vse bolj kristalizira dejstvo, da je konservativna misel znotraj EPP preminula. EPP vlada Evropi že kar nekaj časa; iz njenih vrst je prihajal Juncker in pred njim Barroso. Ravno pod njunim vodstvom se je Evropa popolnoma liberalizirala, uradna ideologija pa je zavrgla konservativno-krščanske konstitutivne elemente družbe. Poljska in Madžarska, ki jih po demokratični volji ljudstva hočeta obdržati, sta zato mnogokrat demonizirani. Razmer v EPP niti ne moremo imenovati razkol, pač pa je to prejkotne izguba kompasa in vrednotnih temeljev krščanske demokracije. Deloma zaradi "demokratičnega" popuščanja drugim ideologijam, s katerimi je prisiljena sodelovati - to je očitno tudi v trenutni sestavi parlamenta - deloma pa se je od svojih korenin oddaljila zaradi lastnega družbenega konformizma, ki je značilen predvsem za "progresivne" zahodnoevropske družbe. Zdi se, da temu trendu, ki sicer prevladuje v Franciji, Nemčiji, državah Beneluksa, v Skandinaviji in še kje, podlega tudi del slovenske politike desno od sredine. Nekoliko preseneča odprtost Novakove do obsodb Poljske in Madžarske ter mnogokrat neodločenost Bogoviča. Za dvig konservativne misli v politiki bo potrebno ponovno definirati zdrave interese družbe in se, če bo potrebno, v korist slednje znati oddaljiti od bruseljskega mainstreama.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Možina, Makarovič
Enaki vatli za vse
11. 6. 2024 ob 13:08