Evropski poslanci zadovoljni s slovenskim programom predsedovanja. A levi del “potrebuje dokaze”

Foto: Evropski parlament

Predsednik slovenske vlade Janez Janša je v Evropskem parlamentu predstavil prednostne naloge Slovenije pri predsedovanju svetu EU. S povedanim je zadovoljil evropske poslance, pri čemer pa mu del parlamenta, ki pripada političnim skupinam levo od sredine, ne verjame na besedo. 

Predstavniki štirih skupin EP so ponavljali obtožbe na Janšev račun, kot so jih v tujino z domače scene prenesli politiki leve opozicije (na čelu s Tanjo Fajon) ter novinarji levo usmerjenih medijev. 

Premier Janša je za predstavitev slovenskih prioritet pri predsedovanju Evropske unije požel praktično soglasno odobravanje evropskih poslancev.

Kot je dejal, je za Slovenijo na prvem mestu okrevanje in odpornost po pandemiji ter vzpostavljanje strateško avtonomne unije. “Tukaj gre za oblikovanje ali dograditev načrtov in instrumentov za odpornost unije proti pandemijam ter tudi proti močnim simetričnim ali asimetričnim kibernetskim napadom,” je natančneje obrazložil. Po njegovem je pomembno razviti mehanizme za enotno in učinkovito ukrepanje.

Druga pomembna točka je razprava o prihodnosti Evropske unije, ki poteka v okviru Konference o prihodnosti Evrope, začete v maju. Slovenija bo razpravo organizirala v okviru Blejskega strateškega foruma. Pri tem je Janša poudaril, da je v razpravi prostor treba odpreti tudi tistim, s katerimi se ne strinjamo, da izrazimo svoje mnenje in vidimo, kje je konsenz. “Če bomo iz razprave izključevali drugače misleče, se ne bo dobro končalo,” je prepričan.

Janša je poudaril tudi pomen reagiranja EU na strateške izzive ter posebej izpostavil širitev Evropske unije, kjer bo Slovenija, sploh kar se tiče Zahodnega Balkana, skušala narediti korake naprej. A po premierjevih besedah zgolj peta ali šesta točka ne smejo ostati odnosi z Rusijo, Kitajsko, Turčijo, Severnoatlantskim zavezništvom ter situacija v podsaharski Afriki, kjer ljudje živijo v strahu pred terorizmom, radikalizacijo in v veliki revščini.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izpostavila, da bo naslednjih 6 mesecev ključnih za “konsolidacijo zadnjih uspehov v boju proti COVID-19 in pri pospeševanju okrevanja evropskih gospodarstev”. Izpostavila je velik napredek pri cepivih, pri čemer je treba obdržati tempo cepljenja, tudi ko se gibljemo v bolj skeptično populacijo.

Politiki in novinarji o vladavini prava, delegiranih tožilcih in medijih v Sloveniji

V razpravi predstavnikov političnih skupin in med samimi poslanci je bilo izraženo precej podpore besedam slovenskega predsednika vlade glede usmeritve EU pod vodstvom Slovenije.

A povedano so predvsem člani štirih (od sedmih) skupin Evropskega parlamenta (Obnovimo Evropo, S&D, Zeleni in Levica) sprejeli z veliko skepso.

Jordi Solé iz skupine Zelenih je denimo dejal, da podpirajo slovenske prednostne naloge, ampak “potrebujejo dokaze”.

Tovrstnih stavkov je bilo v razpravi poslancev teh skupin še več. “Prednostne naloge nas navdajajo z upanjem … ampak želite biti del kluba, ki ne spoštuje medijev, ovira neodvisnost sodstva in pravice LGBT skupnosti,” je denimo dejal eden izmed poslancev Renew (Obnovimo Evropo). “Vaše besede so pravilne, vaša dejanja pa ne vedno. Spominjate me na Vladimirja Bartola, ki je zapisal, da prav nič ni absolutna resnica. Prenehajte nadlegovati novinarje in sodnike, prenehajte imenovati vaše prijatelje na policijske položaje in prenehajte rušiti pravno državo …” so besede nekoga drugega. “Dokazali boste lastne besede, če boste okrepili načelo pravne države,” je spet dejal nekdo tretji.

Zelo bojevito je v imenu Slovencev z doma poznano retoriko proti Sloveniji pod vodstvom desnosredinske vlade nastopila Tanja Fajon:

Janši žal za zamudo pri imenovanju delegiranih tožilcev, a postopek bo izpeljan

Tako poslanci kot nekateri novinarji so premierju Janši pod nos metali predvsem neimenovanje delegiranih tožilcev v Evropsko javno tožilstvo. Nekateri so celo omenjali, da bi Sloveniji morali zadržati evropska sredstva, dokler teh ne imenuje.

Janša je izrazil obžalovanje, da je zaradi notranjih težav v postopku prišlo do zamude in pričakuje, da bo zadeva končana do jeseni, če ne bo zapletov pri delu procedure, ki je izven vladnih postopkov. Ko je govora o kaznovanju, pa je Janša spomnil, da pri tem mehanizmu niti ne sodelujejo vse države, zato si želi enakih meril pri takšnem govorjenju. Kot tudi, da bi k mehanizmu pristopile še Danska, Švedska, Irska, Madžarska in Poljska.

Janez Janša: “Mehanizem skupnega evropskega tožilstva je potreben, saj je nadzor nad uporabo in dobrim investiranjem sredstev iz evropskih fondov nekaj, kar je v skupnem interesu.”

Seveda tudi ni šlo brez očitkov o krčenju medijske svobode v Sloveniji:

Kot tudi ne brez izvoza slovenskih protestov v Bruselj, za kar sta poskrbela aktivista Jaša Jenull in Tea Jarc. Bruseljski Politico je ob tem zapisal, da sta bila oba aktivista žrtve nadlegovanja slovenske vlade. Nizozemski novinar pa je Jenulla označil kar za slovenskega opozicijskega vodjo:

V Evropi želijo dokaze. In Janša jim jih lahko dostavi
V Evropskem parlamentu smo gledali slovenskega premierja v najboljši izvedbi. Vsebinsko močnega, umirjenega, spoštljivega, usmerjenega v resnične izzive in probleme, ki čakajo Evropsko unijo kot celoto.

“Janša je govoril o Evropski uniji, evropski poslanci pa o Sloveniji,” dogajanje v enem stavku povzema novinar Domovine Blaž Čermelj, ki na temo pripravlja jutrišnji jutranji komentar.

Kajti dobršen del evropskih poslancev, pa tudi nekaterih novinarjev na novinarski konferenci po zasedanju EP, se je ukvarjal predvsem z domnevno erozijo vladavine prava in svobode medijev v Sloveniji. Z besedami, kot bi jim jih v usta polagali domači Janševi politični nasprotniki.

V tem smislu jih je Janšev umirjeni nastop nedvomno presenetil. Od njega zdaj zahtevajo dokaze, da Slovenija ni takšna, kot ji očitajo, oziroma kot jim je bila naslikana. In te dokaze jim Janša v teh šestih mesecih, če bo le hotel, brez težav lahko dostavi. Ne samo s prepričljivim in vsebinsko usmerjenim predsedovanjem, temveč tudi ob njihovem obisku naše države, kjer bi lahko njeno realnost spoznavali na lastni koži.

Nekateri novinarji, kot novinar The Guardiana, ki mu je ob prisotnosti v Sloveniji v oči padel zanj neobičajen boj za preimenovanje ulice, ki nosi ime po “brezobzirnem diktatorju”, kot je v svojem članku označil Tita, pravi kontekst slovenske realnosti na takšnih temah že spoznavajo.

Predsedovanje Svetu EU tako ni zgolj priložnost, da Slovenija kaj naredi za Evropsko unijo, temveč da tudi Evropska unija kaj naredi za Slovenijo – začenši z opustitvijo površinskega ocenjevanja tukajšnje situacije preko spoznavanja globljega konteksta, če se jim dogajanje v Sloveniji že zdi tako zelo pomembno, vredno toliko vprašanj in pozornosti na najvišji ravni.

18 komentarjev

  1. Sem poslušal nekaj minut leve EU-parlamentarce.
    Ma, Bog pomagaj!
    Sedaj levičarje skrbi za svobodo in pravičnost pri nas!
    Kje so pa bli, ko je tukaj harala Titova Udba???
    Naj te skrbi raje usmerijo k svojim bratcem v Venezuelo, Rusijo in Severno Korejo!
    HINAVERJI…

  2. Janša se je danes res dobro izkazal.
    Če pogledamo na zadevo iz pozitivnega vidika, bodo EU-parlamentarci in novinarji imeli sedaj več kot dovolj priložnosti, da se s Slovenijo seznanijo iz prve roke. To pa lahko gre slovenskim demokratom na roke.
    Povsem nasprotno pa menim, da si je ga. Fajonova z današnjo predstavo dobila veliko nasprotnikov pri ljudeh, ki so ji bili mogoče donedavnega celo naklonjeni; takšnega očitnega blatenja v tujini Slovenci pač ne tolerirajo.

    • Rokc, točno tako.
      Pokazali so povezovanje in pravo rdečo barvo. Fajonova naj kar ostane v EU, saj se bo pririnila tudi do četrtega mandata. Ob prvem mandatu je govorila, da je en dovolj. Ko je kamdidirala v drugo, je ugotovila, da je tudi drugi mandat OK. Ob tretjem pa se ni več sprenevedala, saj je pozabila, kako prikladno, na svoje besede okrog samo ENEGA MANDATA v EU.

      Vprašajmo se, po čem jo bomo pomnili. PO ZDRAHAH IN PODTIKANJIH.

    • Pa članek v Guardianu je tudi velik udarec našim levakom. Kajti Guardian ni karkoli, gre za enega najvplivnejših medijev na svetu. Ki je čaščenje enega najhujših diktatorjev na svetu prepoznal kot tako bolno in neverjetno za 21. stoletje, da se mu je o tem zdelo celo vredno objaviti članek. Čeprav v Guardianu mrgoli levičarjev, časopis je namreč krepko levičarski, pa vendarle premore novinarje, ki ne delujejo kot aktivisti, temveč resnično verjamejo v pravico javnosti do obveščenosti, tudi o levičarski deviantnosti. Da v Sloveniji častiš Tita je enako, če bi naenkrat vsi častili Hitlerja in mahali s svastikami, ali Mussolinija. Pa še v političnem smislu so sodili v isto skupino socialistov, skupaj s Stalinom. In rabote tega socialističnega četvorčka smo krepko občutili v 2. svetovni vojni in po njej. To častiti ni le bolno do obisti, je tudi zločin, ki ga v Sloveniji moramo pričeti preganjati. Preprosto moramo, če želimo biti civilizirana in demokratična družba.

  3. Na avstrijski ORF v osrednjem dnevniku o vsebini Janševega govora ne poročajo; poročajo le o tem, da se je moral predsednik Janša v evropskem parlamentu soočiti z očitki glede grobih posegov v svobodo medijev in neodvisnost sodstva v Sloveniji.

    Očitno torej v EU vladata sprevrženost in laž. Veliko zlo je to, zelo zelo nevarno.

  4. Zdaj se je še enkrat pokazalo, kdo je pravi izdajalec Slovenije. Levičarji. Igor in ostali somišljeniki, zdaj je tudi jasno, da niste lastnih domačih težav sposobni reševati doma ampak jokate v tujino. Kakšne cmile jere. V mladosti smo takim pravili mevže. Stalno so se nekaj pritoževali in tožarili druge. Sami pa nikdar niso sprejeli ne kritike, ne odgovornosti. Zato pa se stalno proglašajo za zmagovalce, ker so v osnovi zgube.

Komentiraj