Ema Kugler, Prešernova nagrajenka in skvoterka: "Če jim nisi všeč, tudi v Rogu ni prostora zate"
POSLUŠAJ ČLANEK
Med iskanjem nekdanjih skvoterskih lokacij po Ljubljani smo v bližini Železniškega muzeja naleteli na zanimivo sogovornico. V bližnjem poslopju namreč ustvarja Prešernova nagrajenka Ema Kugler, odlična poznavalka skvoterske scene, saj je bila dolgo časa del nje tudi sama.
Do skvoterjev v Rogu ima precej kritično stališče. Po njenem mnenju so se stvari lotili narobe, da so znotraj Roga stvari daleč od idealov, ki jih navzven propagirajo, pa lahko pove iz lastne izkušnje.
Iz Roga, kjer naj bi bili odprti in sprejemajoči do vseh, so jo namreč nagnali, ker, kot trdi, "ni bila dovolj dobra zanje".
Ema Kugler, intermedijska umetnica in prejemnica Prešernove nagrade leta 2008, se je razgovorila o sovjih izkušnjah skvotanjem in njenih "bojih" z občinsko oblastjo.
Za snemanje svojih filmov namreč potrebuje velik prostor, ki ga je našla v nekdanjem Mladinskem teatru, ki ga je zasedla, bližnjega varnostnika pa prepričala, da je iz Mladinskega centra elektriko v prostor napeljala kar od njegovega objekta.
Stavba je bila v lasti MOL in nekega dne so jo presenetili delovni stroji: "Tisti dan pridem tja delat in nad sosednjim prostorom že vidim bagre, ki rušijo stene. Znotraj objekta pa sem imela celotno opremo. Nemudoma sem poklicala na Mestno občino Ljubljana (MOL)."
Prejšnji dan je namreč na Radiu Študent slišala izjavo glavnega mestnega urbanista Janeza Koželja, ki je umetnike pozval, naj kar zasedejo prazne občinske prostore.
"Po dolgem čakanju so me prevezali neposredno k županu Jankoviću. Ko sem mu razložila problem, me je najprej nadrl, da morajo objekte zrušiti. Ko sem mu povedala, da bom ob tem imela vsaj 500.000 evrov škode, je obljubil, da pride na obisk. Dovolil mi je ostati do oktobra, ko sem posnela film."
Jeseni je tako ponovno pristala na cesti. Ponovno se je razgledala po praznih objektih in pri Železniškem muzeju naletela na halo, kjer deluje še sedaj.
Zaskvotati je ni mogla in je zato za leto in pol podpisala pogodbo s Slovenskimi Železnicami. Po tem roku so jo skoraj sodno preganjali, saj ni hotela ven. Nato pa so ji kljub vsemu podaljšali pogodbo do 2018.
"Najhuje je, da je najem prostorov za skladišče v Ljubljani od 4 do 6 evrov. Kar pomeni da pri mojih 1000 kvadratnih metrih to znese od 4000 do 6000 evrov na mesec. Kako boš delal, če nimaš svojega prostora ali pa si ga ne moreš privoščiti?" se sprašuje naša sogovornica.
Kot skvoterka s pogledom in kilometrino je do današnjih skvoterjev precej kritična. Po njenem je skvotanje danes le še ideologija brez boja za resnične potrebe alternativnih umetnikov.
"Gre le za fiksno idejo, vsak namreč vleče na svoj konec," pravi.
Tipični primer je po njenem Metelkova: Poglej samo Metelkovo, kaj tam danes delajo? Prodajajo pijačo, tam je samo še biznis. Saj razumem, da pijača mora biti ampak to ni to. Zadnjič sem slišala celo, da na žur na Metelkovi niso spustili beguncev, ker naj bi delali štalo. Pa to je Metelkova, tam vsi delajo štalo."
Po njenem je podobno tudi s skvoterji v Rogu, ki ne delajo pravilno. "Če bi mi zares bili fronta ... namesto, da se ti idioti tam v Rogu tepejo, bi lahko naredili raziskavo, se združili še z drugimi alternativnimi umetniki, določili cilj in se zmenili za strategijo, kako do tega cilja priti, bi bilo vse popolnoma drugače."
Vse to jo jezi, saj je bila pri razvpitem poskusu rušenja Metelkove zraven tudi sama.
"Bila sem zraven, ko se je zasedalo Malo šolo leta 2005. Takrat smo se normalno zmenili, ti boš spal tukaj, jaz bom spala tam. Po nekaj dnevih je neki x moški zasedel naš prostor, pa čeprav nima nobene veze z alternativnim ustvarjanjem ali kaj podobnega. Nekaj časa je še vedno delovala s tistim namenom, s katerim je bila zasedena, sedaj pa je žur plac in zanimivost za turiste."
Glede Rogovcev pa ima neprijetno osebno izkušnjo. Leta 2009 se jim je želela pridružiti, a so jo poslali ven iz prostorov Roga, češ da zanjo zaradi njene umetnosti tam ni prostora.
"Takšna je scena tam. Če nekaterim nisi všeč, zate ni prostora. Prideš v prostor, kjer naj bi bilo vse od vseh, ker itak ni lastnika, potem pa vidiš, da si je nekdo uzurpiral stvari. Šlo naj bi za višje ideale, a pri teh idealih se kaj hitro konča".
Do skvoterjev v Rogu ima precej kritično stališče. Po njenem mnenju so se stvari lotili narobe, da so znotraj Roga stvari daleč od idealov, ki jih navzven propagirajo, pa lahko pove iz lastne izkušnje.
Iz Roga, kjer naj bi bili odprti in sprejemajoči do vseh, so jo namreč nagnali, ker, kot trdi, "ni bila dovolj dobra zanje".
Mednarodno priznana umetnica in izkušena skvoterka
Ema Kugler, intermedijska umetnica in prejemnica Prešernove nagrade leta 2008, se je razgovorila o sovjih izkušnjah skvotanjem in njenih "bojih" z občinsko oblastjo.
Za snemanje svojih filmov namreč potrebuje velik prostor, ki ga je našla v nekdanjem Mladinskem teatru, ki ga je zasedla, bližnjega varnostnika pa prepričala, da je iz Mladinskega centra elektriko v prostor napeljala kar od njegovega objekta.
Stavba je bila v lasti MOL in nekega dne so jo presenetili delovni stroji: "Tisti dan pridem tja delat in nad sosednjim prostorom že vidim bagre, ki rušijo stene. Znotraj objekta pa sem imela celotno opremo. Nemudoma sem poklicala na Mestno občino Ljubljana (MOL)."
Prejšnji dan je namreč na Radiu Študent slišala izjavo glavnega mestnega urbanista Janeza Koželja, ki je umetnike pozval, naj kar zasedejo prazne občinske prostore.
"Po dolgem čakanju so me prevezali neposredno k županu Jankoviću. Ko sem mu razložila problem, me je najprej nadrl, da morajo objekte zrušiti. Ko sem mu povedala, da bom ob tem imela vsaj 500.000 evrov škode, je obljubil, da pride na obisk. Dovolil mi je ostati do oktobra, ko sem posnela film."
Če nimaš prostorov, ne moreš ustvarjati
Jeseni je tako ponovno pristala na cesti. Ponovno se je razgledala po praznih objektih in pri Železniškem muzeju naletela na halo, kjer deluje še sedaj.
Zaskvotati je ni mogla in je zato za leto in pol podpisala pogodbo s Slovenskimi Železnicami. Po tem roku so jo skoraj sodno preganjali, saj ni hotela ven. Nato pa so ji kljub vsemu podaljšali pogodbo do 2018.
"Najhuje je, da je najem prostorov za skladišče v Ljubljani od 4 do 6 evrov. Kar pomeni da pri mojih 1000 kvadratnih metrih to znese od 4000 do 6000 evrov na mesec. Kako boš delal, če nimaš svojega prostora ali pa si ga ne moreš privoščiti?" se sprašuje naša sogovornica.
Metelkova je danes le še biznis, še beguncev ne pustijo notri, ker naj bi delali štalo
Kot skvoterka s pogledom in kilometrino je do današnjih skvoterjev precej kritična. Po njenem je skvotanje danes le še ideologija brez boja za resnične potrebe alternativnih umetnikov.
"Gre le za fiksno idejo, vsak namreč vleče na svoj konec," pravi.
Tipični primer je po njenem Metelkova: Poglej samo Metelkovo, kaj tam danes delajo? Prodajajo pijačo, tam je samo še biznis. Saj razumem, da pijača mora biti ampak to ni to. Zadnjič sem slišala celo, da na žur na Metelkovi niso spustili beguncev, ker naj bi delali štalo. Pa to je Metelkova, tam vsi delajo štalo."
Po njenem je podobno tudi s skvoterji v Rogu, ki ne delajo pravilno. "Če bi mi zares bili fronta ... namesto, da se ti idioti tam v Rogu tepejo, bi lahko naredili raziskavo, se združili še z drugimi alternativnimi umetniki, določili cilj in se zmenili za strategijo, kako do tega cilja priti, bi bilo vse popolnoma drugače."
Čeprav je bila zraven pri zaščiti Male šole, v Rogu zanjo ni bilo prostora
Vse to jo jezi, saj je bila pri razvpitem poskusu rušenja Metelkove zraven tudi sama.
"Bila sem zraven, ko se je zasedalo Malo šolo leta 2005. Takrat smo se normalno zmenili, ti boš spal tukaj, jaz bom spala tam. Po nekaj dnevih je neki x moški zasedel naš prostor, pa čeprav nima nobene veze z alternativnim ustvarjanjem ali kaj podobnega. Nekaj časa je še vedno delovala s tistim namenom, s katerim je bila zasedena, sedaj pa je žur plac in zanimivost za turiste."
Glede Rogovcev pa ima neprijetno osebno izkušnjo. Leta 2009 se jim je želela pridružiti, a so jo poslali ven iz prostorov Roga, češ da zanjo zaradi njene umetnosti tam ni prostora.
"Takšna je scena tam. Če nekaterim nisi všeč, zate ni prostora. Prideš v prostor, kjer naj bi bilo vse od vseh, ker itak ni lastnika, potem pa vidiš, da si je nekdo uzurpiral stvari. Šlo naj bi za višje ideale, a pri teh idealih se kaj hitro konča".
Kdo je Ema Kugler
"Ema Kugler je umetnica, ki s svojim delom dokazuje, da je celostna umetnina ultimativni umetniški izraz. V njenih delih je napetost med življenjem in smrtjo inscenirana do skoraj otipljive prezence. Čutno jo doživljamo na performansih v ogromnih izpraznjenih in podhlajenih industrijskih halah, tovarnah, kamnolomih ali na projekcijah v popolni temi, napolnjeni, z zvokom ali/in podobami, ki so ušle vsakršnim žanrskim opredelitvam ..."
Zgornji citat je uvod v obrazložitev Prešernove nagrade, ki jo je za svoj film Le Grand Macabre in performans Introitus 61-letna Celjanka prejela leta 2008.
Še pred tem je prejela več odmevnih mednarodnih nagrad, med njimi leta 2001 nagrado Gold Remi za Homo Erectus kot najboljši eksperimentalni film na Worldfestu v Houstonu, nagrajen je bil na Mednarodnem festivalu v New Yorku, Phantom pa je leta 2004 kot zmagovalni film na festivalu Moondance v ameriškem Boulderju prejel nagrado Spirit of Moondance.
Film Le Grand Macabre in performans Introitus je posvečen pokojnemu geniju sodobne akustične glasbe Györgyu Ligetiju.
"Ema je producentka, organizatorka, animatorka, scenografka, kostumografka, scenaristka, slikarka in režiserka hkrati. Njena celostna angažiranost ne dopušča frivolnosti, zato sledi svoji vizualni inteligenci, ki se manifestira v izjemno domišljenih prizorih ..." v obrazložitvi Prešernove nagrade še med drugim zapiše Jurij Krpan.
Najnovejšo nagrado je Kuglerjeva prejela pred tedni, ko je njen celovečerni film Odmevi časa prejel ameriško filmsko nagrado v kategoriji eksperimentalnega filma. Priznanje je namenjeno izjemnim dosežkom v svetovni neodvisni kinematografiji.
"Ema Kugler je umetnica, ki s svojim delom dokazuje, da je celostna umetnina ultimativni umetniški izraz. V njenih delih je napetost med življenjem in smrtjo inscenirana do skoraj otipljive prezence. Čutno jo doživljamo na performansih v ogromnih izpraznjenih in podhlajenih industrijskih halah, tovarnah, kamnolomih ali na projekcijah v popolni temi, napolnjeni, z zvokom ali/in podobami, ki so ušle vsakršnim žanrskim opredelitvam ..."
Zgornji citat je uvod v obrazložitev Prešernove nagrade, ki jo je za svoj film Le Grand Macabre in performans Introitus 61-letna Celjanka prejela leta 2008.
Še pred tem je prejela več odmevnih mednarodnih nagrad, med njimi leta 2001 nagrado Gold Remi za Homo Erectus kot najboljši eksperimentalni film na Worldfestu v Houstonu, nagrajen je bil na Mednarodnem festivalu v New Yorku, Phantom pa je leta 2004 kot zmagovalni film na festivalu Moondance v ameriškem Boulderju prejel nagrado Spirit of Moondance.
Film Le Grand Macabre in performans Introitus je posvečen pokojnemu geniju sodobne akustične glasbe Györgyu Ligetiju.
"Ema je producentka, organizatorka, animatorka, scenografka, kostumografka, scenaristka, slikarka in režiserka hkrati. Njena celostna angažiranost ne dopušča frivolnosti, zato sledi svoji vizualni inteligenci, ki se manifestira v izjemno domišljenih prizorih ..." v obrazložitvi Prešernove nagrade še med drugim zapiše Jurij Krpan.
Najnovejšo nagrado je Kuglerjeva prejela pred tedni, ko je njen celovečerni film Odmevi časa prejel ameriško filmsko nagrado v kategoriji eksperimentalnega filma. Priznanje je namenjeno izjemnim dosežkom v svetovni neodvisni kinematografiji.
Zadnje objave
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
23. 4. 2024 ob 7:01
Ali je otrok razrvan in ne more spati?
22. 4. 2024 ob 18:45
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
V politiko vstopata še dva novinarja TV Slovenija
22. 4. 2024 ob 15:13
Vsak človek v povprečju zaužije 18 kg plastike
22. 4. 2024 ob 10:40
Prevozniška družba Arriva tudi za moške uporablja ženski slovnični spol
22. 4. 2024 ob 6:31
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Štirje kovači muzicirajo že sedemdeset let
21. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
4 komentarjev
Rajko Podgoršek
Pohvale za odličen članek.
Kar se pa tiče Metelkove in roga ter podobnih "skvoterskih" "alter-scena" območij: naj se zadevo lastniško reši, naj se postavi pogoje kaj je tam lahko kaj ne, čemu je prostor namenjen. Kulturna dejavnost , delavnice, vse to je dobrodošlo: ampak naj bo pač v urejenih prostorih, z jasnim lastništvom oziroma zastopstvom. Vse ostalo je pač prisvajanje oziroma uničevanje tuje lastnine.
Kaki
Odlicen clanek. Zelo objektiven in profesionalen. Kar tako naprej...
dominik.fajdiga
še ene pohvale
marjetica
Pohvale novinarjem Domovine, da se sami spravijo na teren in raziskujejo stvari (in tako dobijo informacije iz prve roke), ne pa da se samo nekaj prepisuje iz STA. Bravo, še tako naprej!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.