DZ vnovič potrdil novelo zakona o vrtcih in še nekaj drugih
Državni zbor je znova potrdil novelo zakona o vrtcih, na katero je državni svet v začetku oktobra izglasoval odložilni veto. Novela s prvim septembrom 2030 prinaša ukinitev možnosti, da občine začasno povečajo število otrok v oddelkih za dva. Poleg tega tudi spreminja sofinanciranje zasebnih vrtcev – občina koncesije ne bo podelila, če se število otrok na njenem območju zmanjšuje.
Državni svet je 9. oktobra s 16 glasovi za in šestimi proti izglasoval odložilni veto na novelo zakona o vrtcih. Vetu je nasprotoval državni svetnik Branimir Štrukelj, ki je poudaril, da fleksibilni normativ ni bil uveden zaradi avtonomije občin, ampak zato ker takrat zaradi velikega števila otrok v vrtcih ni bilo prostora. Po izglasovanem vetu je moral državni zbor ponovno odločati – za potrditev v drugo je bilo potrebnih 46 poslanskih glasov. Za novelo zakona je glasovalo 46 poslancev, proti pa 29.
Predlagatelji odložilnega veta so bili kritični predvsem do ukinitve fleksibilnih normativov – od septembra 2030 občine namreč ne bodo več mogle povečati števila otrok v oddelku. »Občine morajo imeti možnost, da ob upoštevanju dejanskih prostorskih zmogljivosti, kadrovskih možnosti in demografskih značilnosti samostojno odločajo o organizaciji vrtcev, saj le tako lahko zagotovijo dostopnost in kakovost storitve v svojem okolju.
Fleksibilni normativ, ki se uporablja od leta 2003, je bil ključen instrument uresničevanja te avtonomije in prilagodljivega odzivanja na lokalne potrebe,« so opozorili. Vetu je nasprotoval državni svetnik Branimir Štrukelj, ki je poudaril, da fleksibilni normativ ni bil uveden zaradi avtonomije občin, ampak zato, ker takrat zaradi velikega števila otrok v vrtcih ni bilo prostora. Kot je že večkrat povedal, danes tega razloga ni več, občine celo ukinjajo vrtčevske oddelke.
Po oceni predlagateljev veta zakon (ZVrt-H) tudi ne upošteva opozoril občin glede ureditve financiranja zasebnih vrtcev. Čeprav 11. člen ZVrt-H občinam formalno omogoča, da bodo lahko glede na demografske trende odločale o (ne)financiranju vključitve otrok v zasebne vrtce, jim v resnici jemlje avtonomijo in dodatno posega v njihove pristojnosti. »Gre za ureditev, ki temelji na parcialnih interesih in pavšalnih ocenah, ne pa na celoviti presoji posledic za sistem predšolske vzgoje kot celote,« so opozorili in dodali, da je dolgoročna rešitev na področju predšolske vzgoje mogoča le, če država prevzame svoj del odgovornosti in zagotovi zadostna sredstva.
V iniciativi staršev otrok v zasebnih vrtcih že pred časom napovedali, da bodo šli na ustavno sodišče
Noveli zakona sta ves čas nasprotovala tudi Združenje zasebnih vrtcev Slovenije in Iniciativa staršev otrok v zasebnih vrtcih. »Absolutno sem za kakovostno in dobro javno mrežo, ne vidim pa razloga, da bi otroci izgubili subvencijo za obiskovanje zasebnega vrtca,« je pred časom zatrdila ustanoviteljica iniciative staršev otrok v zasebnih vrtcih dr. Pascale Emily Pečnik, ki je doktorirala prav iz otrokovih pravic v izobraževalni politiki.
»Na ta način se ustvarja elitizem, čemur odločno nasprotujemo in smo absolutno proti, da gre država v to smer,« je bila jasna. V iniciativi staršev otrok v zasebnih vrtcih bodo v primeru, da bo zakon sprejet, šli na ustavno sodišče. »Treba se je zavedati, da možnost izbire ni nekaj, kar je zgolj na papirju, potreben je tudi denar – če želijo to staršem ukiniti, se bomo proti temu odločno borili,« je obljubila.
Pri sofinanciranju zasebnih vrtcev novela določa, da občina ne bo podelila koncesije, če se število otrok zmanjšuje. Do sredstev iz občinskega proračuna bodo v višini 85 odstotkov cene programa za posameznega otroka upravičeni tudi zasebni vrtci, ki izvajajo programe po posebnih pedagoških načelih, in vrtci, ki bodo imeli na dan uveljavitve novele vsaj štiri oddelke. Prav tako bodo do sofinanciranja upravičeni zasebni vrtci s programi, ki bodo pridobili pozitivno mnenje strokovnega sveta za splošno izobraževanje. Ti morajo zagotavljati bistveno različnost vsebine in izvedbe glede na javno veljavni program. Občina se lahko odloči, da jim sredstev ne dodeli, če je v javnih vrtcih dovolj prostora za obdobje petih let.
DZ vnovič potrdil še nekaj drugih zakonov
DZ je po vetu državnega sveta s 47 glasovi za in 25 proti vnovič sprejel novelo zakona o organiziranosti in delu v policiji. Državni svetniki so takrat med razlogi za odložilni veto navedli določbo, ki med naloge Generalne policijske uprave uvršča izvajanje nalog helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP).
Po vetu državnega je državni zbor vnovič potrdil tudi novelo zakona o splošnem upravnem postopku. Novela med drugim skrajšuje rok za vročitev pošiljk – s 15 dni na sedem od odpreme dokumenta.
Po vetu je državni zbor vnovič potrdil še novelo zakona o gozdovih. »Gre za bistveno širitev sankcioniranja, saj spravilo lesa iz lastnega gozda predstavlja temeljno izvrševanje lastninske pravice,« je bil kritičen državni svetnik Branko Tomažič.
2 komentarja
Ljubljana
Volitve kot jih zdaj poznamo so s spletom, druzbenimi omrezji in umetno inteligenco pravzaprav nesmiselne !
Na oblast ocitno lahko pridejo nesposobni, lahnivci, bedaki, divjaki in tatovi.
Ker so bili ljudje nalagani in zavedeni.
V kampanji in ze leta pred volitvami.
Sedanji nacin ne zagotavlja meritokracije.
Ljubljana
Zdaj bo sel pa skof Saje k Golobu in izrazil zadovoljstvo zaradi dobrega sodelovanja.
Zupniki pa itak ust ne odprejo o tem kar se dogaja. In potem na volitvah zmagajo laznivci in bleferji.
Ker folk nic ne ve.
Nimamo sans, folk preneumen.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.