Duhovnik edine katoliške župnije v Kazanu: ljudje se iščejo in se tu najdejo

Čisto v centru Kazana, zgolj nekaj sto metrov od glavne kazanske ulice Baumana, stoji neoklasicistična belo-modra stavba z dvema zvonikoma. Če se zapelješ mimo, lahko celo uzreš bel kip blagoslavljajočega papeža Janeza Pavla II.

Stavba predstavlja edino dejavno župnijo katoliške Cerkve v Tatarstanu - župnijo Povišanja sv. Križa s štiristo župljani, v kateri služijo tudi sestre kongregacije Inštituta učlovečene besede.

Katoličani v Tatarstanu že od prve polovice 19. stoletja

Katoličani so prvo župnijo v Kazanu ustanovili že leta 1835, cerkev zgradili do sredine stoletja. Aktivno je delovala do leta 1921, ko so jo sovjetske oblasti ukinile, stavbo cerkve pa predale tehnični univerzi.

Po razpadu Sovjetske zveze se je župnija leta 1995 znova obudila. Cerkve nazaj ni dobila zaradi otežene odstranitve aerodinamične cevi, ki so jo postavili v njeno ladjo, je pa zato kazanska občina leta 2005 župniji dodelila zemljišče v centru mesta, kjer so do leta 2008 zgradili novo cerkev.

V stari cerkvi predavanja še vedno potekajo, nekaj jih je v stari cerkveni ladji poslušal tudi sedanji župnik Andrej Starcev.

V Kazanu odnosi med religijami na zelo visokem nivoju

"Kazan je zelo posebno mesto, odnosi med religijami so zelo tesni. Z drugimi religijami se soočaš na cesti, v službi, v družini, saj tu živi veliko mešanih družin. Odnosi so zato med raznimi verstvi in religijami zelo dobri," je Starcev dejal o sprejemanju različnih veroizpovedi v prestolnici Tatarstan.

Spomnil se je na nekdanjega župnika Diogenesa Urquiza, ki je v župniji deloval do letošnjega septembra, skupaj kar enaindvajset let, in ki je zaradi gojenja medreligioznih odnosov v Kazanu prejel priznanje predsednika Tatarstana Rustama Minnihanova.

"V dveh mesecih sem se uspel srečati s predstavniki drugih veroizpovedi v Tatarstanu - pravoslavnim škofom in drugimi duhovniki, muftijem Tatarstana," je dodal o bolj diplomatskih odnosih."V Rusiji sem deloval tudi v Omsku, kjer so bili denimo odnosi s pravoslavnimi duhovniki bolj na osebni ravni. Na uradnem nivoju je bilo odnosov precej manj, zgolj ob obisku nuncija ali škofa."

Cerkev ni hram zgolj za katoličane

Ko ljudem v Kazanu omenim, da prihajam iz katoliške družine, so ponavadi navdušeni in pravijo, da katoličane spoštujejo.Temu je pritrdil tudi župnik Starcev in pristavil: "V cerkev pride tudi veliko ljudi, ki niso katoličani, denimo pravoslavni in tu tudi molijo. Velikokrat ljudje zaidejo vanjo samo zato, da bi si jo ogledali, poslušali orgelsko glasbo ali zgolj sedeli na klopi v objemu miru in tišine."

"Pred božičem bomo v cerkvi organizirali festival zborovskega petja, pri tem pa bo zgolj eden izmed zborov katoliški, naš, župnijski."

Delo za božič, do najbližje cerkve ura vožnje - toda kljub temu se župniji pridružujejo odrasli

V Rusiji je 25. december povsem navaden delovni dan, saj je dela prost dan le za pravoslavni božič. Kako se katoličani s tem soočajo? "Seveda je težko, vendar ne zgolj nam, muslimani morajo tudi delati ob petkih," je dejal in se nasmehnil, "K sreči je velika noč vedno na nedeljo, ki je vedno dela prost dan."

"Ljudje prihajajo celo iz drugih mest, saj pri njih katoliške župnije ni. Nasploh je v Rusiji ponavadi ena katoliška župnija na veliko mesto," je pristavil ob moji opazki, da imam v Ljubljani do najbližje katoliške cerkve pet minut peš, v Kazanu pa se moram do edine v mestu na avtobusu peljati celo uro.

"Veliko vernikov se katolištvu približa, ko so že starejši, ki niso verovali, pa tudi Tatari ali otroci iz mešanih zakonov. Tudi sam prihajam iz pravoslavne družine. Ljudje se iščejo in se tu najdejo."