Država še vedno krati pravice učencem v zasebnih osnovnih šolah
Uredništvo
- 7. 9. 2017 ob 20:23
- 2 komentarja
Včeraj je Odbor DZ za izobraževanje po nekaj prekinitvah do nadaljnjega odložil odločitev glede novele Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero želi vlada uresničiti ustavno odločbo o 100 % financiranju izvajanja javno veljavnega programa v zasebnih osnovnih šolah s koncesijo.
Zanimivo je, da za predlagano novelo stoji le največja parlamentarna stranka SMC, vse druge pa ji nasprotujejo; a iz povsem različnih razlogov.
SDS in NSi menita, da spremembe ne odražajo volje ustavnega sodišča, v vseh levih strankah (razen SMC) pa menijo, da je financiranje razširjenih programov v zasebnih osnovnih šolah previsoko.
V SD, Zavezništvu in Levici želijo ustavno odločbo zaobiti s spremembo ustave, v katero bi zapisali, da država financiranje javnega programa zagotavlja samo državnim šolam.
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je ob predstavitvi novele poudarila, da s predlaganimi rešitvami ne urejajo le financiranja programa v zasebnih osnovnih šolah s koncesijo, s čemer uresničujejo ustavno odločbo.
»Spremembe temeljijo na stabilnosti in kakovosti javnega šolskega sistema in pripušča tudi zasebno, pri čemer pa se povečuje zahtevnost pridobitve javne veljavnosti programa zasebne šole. Pridobitev javne veljavnosti po novem ne bi pomenila hkrati tudi sofinanciranja iz javnih sredstev, uvaja pa se tudi možnost odvzema javne veljavnosti,« je razložila ministrica.
Vlada je predlagala tudi, da bi se obvezni del javno veljavnega programa v zasebnih osnovnih šolah financiral stoodstotno, razširjeni program pa 85-odstotno.
Prav to je srž problema, zaradi katerega vse ostale stranke, razen SMC, sprememb ne podpirajo. Za nekatere stranke je ta delež prenizek, za nekatere pa previsok, zato so na SMC leteli očitki, da se »preseda z leve na desno«.
Po mnenju SDS in NSi s predlagano novelo ne uresničujejo ustavne odločbe. Ta namreč ne ločuje med obveznim in razširjenim delom javno veljavnega programa, zato bi morali javni program v celoti financirati iz javnih sredstev, so poudarili predstavniki strank.
V DeSUS so vložili dopolnilo, po katerem se razširjeni program iz javnih sredstev sploh ne bi financiral. V SD pa se zavzemajo za spremembo ustave, po katerem bi bilo financirano samo državno šolstvo.
Enakega mnenja so v Levici in Zavezništvu, kjer nasprotujejo predlogu novele zaradi ideološkega nestrinjanja z izenačevanjem javnega in zasebnega šolstva.
Spomnimo, v Sloveniji se delež vseh zasebnih šol skupaj (tako katoliških kot ostalih) giblje pod 2 %, kar je skupaj z Bolgarijo, Romunijo, Litvo, Latvijo in Turčijo najmanj v Evropi.
Zanimivo je, da za predlagano novelo stoji le največja parlamentarna stranka SMC, vse druge pa ji nasprotujejo; a iz povsem različnih razlogov.
SDS in NSi menita, da spremembe ne odražajo volje ustavnega sodišča, v vseh levih strankah (razen SMC) pa menijo, da je financiranje razširjenih programov v zasebnih osnovnih šolah previsoko.
V SD, Zavezništvu in Levici želijo ustavno odločbo zaobiti s spremembo ustave, v katero bi zapisali, da država financiranje javnega programa zagotavlja samo državnim šolam.
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je ob predstavitvi novele poudarila, da s predlaganimi rešitvami ne urejajo le financiranja programa v zasebnih osnovnih šolah s koncesijo, s čemer uresničujejo ustavno odločbo.
»Spremembe temeljijo na stabilnosti in kakovosti javnega šolskega sistema in pripušča tudi zasebno, pri čemer pa se povečuje zahtevnost pridobitve javne veljavnosti programa zasebne šole. Pridobitev javne veljavnosti po novem ne bi pomenila hkrati tudi sofinanciranja iz javnih sredstev, uvaja pa se tudi možnost odvzema javne veljavnosti,« je razložila ministrica.
US: V financiranju programa ne sme biti razlik, ne glede na to, kdo ga izvaja
Po veljavnem zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) država zasebnim osnovnim šolam za izvajanje programa nameni 85% sredstev, ki jih prejemajo javne šole.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je to diskriminatorno do otrok v teh šolah. Starši morajo namreč še vedno plačevati 15% za program, kar znese okoli 60 € na mesec.
Dodali so še, da določba ZOFVI učencem zagotavlja pravico do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja, ne glede na to, ali ga izvaja javnopravni ali zasebnopravni subjekt. Vladi so tudi naložili enoletni rok, v katerem naj bi krivico odpravili. Rok se je iztekel januarja leta 2016
Po veljavnem zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) država zasebnim osnovnim šolam za izvajanje programa nameni 85% sredstev, ki jih prejemajo javne šole.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je to diskriminatorno do otrok v teh šolah. Starši morajo namreč še vedno plačevati 15% za program, kar znese okoli 60 € na mesec.
Dodali so še, da določba ZOFVI učencem zagotavlja pravico do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja, ne glede na to, ali ga izvaja javnopravni ali zasebnopravni subjekt. Vladi so tudi naložili enoletni rok, v katerem naj bi krivico odpravili. Rok se je iztekel januarja leta 2016
Vlada je predlagala tudi, da bi se obvezni del javno veljavnega programa v zasebnih osnovnih šolah financiral stoodstotno, razširjeni program pa 85-odstotno.
Prav to je srž problema, zaradi katerega vse ostale stranke, razen SMC, sprememb ne podpirajo. Za nekatere stranke je ta delež prenizek, za nekatere pa previsok, zato so na SMC leteli očitki, da se »preseda z leve na desno«.
Po mnenju SDS in NSi s predlagano novelo ne uresničujejo ustavne odločbe. Ta namreč ne ločuje med obveznim in razširjenim delom javno veljavnega programa, zato bi morali javni program v celoti financirati iz javnih sredstev, so poudarili predstavniki strank.
V DeSUS so vložili dopolnilo, po katerem se razširjeni program iz javnih sredstev sploh ne bi financiral. V SD pa se zavzemajo za spremembo ustave, po katerem bi bilo financirano samo državno šolstvo.
Enakega mnenja so v Levici in Zavezništvu, kjer nasprotujejo predlogu novele zaradi ideološkega nestrinjanja z izenačevanjem javnega in zasebnega šolstva.
Spomnimo, v Sloveniji se delež vseh zasebnih šol skupaj (tako katoliških kot ostalih) giblje pod 2 %, kar je skupaj z Bolgarijo, Romunijo, Litvo, Latvijo in Turčijo najmanj v Evropi.
Še nekaj člankov na Domovini o problematiki zasebnega šolstva:
Pet zavajanj glede financiranja "javnega in zasebnega" šolstva v Sloveniji
Rok Trdan: Vlada ignorira odločitev Ustavnega sodišča o financiranju zasebnih osnovnih šol. Kako urejeno v Evropi?
Seja ustavne komisije glede financiranja programa zasebnih šol pokazala, da nekateri poslanci ne vedo, o čem odločajo.
Rok Čakš: Politika med javnim in zasebnim šolstvom: za ideologijo gre, butelj!
Pet zavajanj glede financiranja "javnega in zasebnega" šolstva v Sloveniji
Vlada bi odpravlila diskriminacijo učencev zasebnih osnovnih šol, a bi si jih bolj podredila
Rok Trdan: Vlada ignorira odločitev Ustavnega sodišča o financiranju zasebnih osnovnih šol. Kako urejeno v Evropi?
Seja ustavne komisije glede financiranja programa zasebnih šol pokazala, da nekateri poslanci ne vedo, o čem odločajo.
Rok Čakš: Politika med javnim in zasebnim šolstvom: za ideologijo gre, butelj!
Zadnje objave
Kot je bilo obljubljeno: sporne prehranske smernice so umaknjene
11. 6. 2026 ob 18:09
Vlada na seji preklicala ukrepe proti Izraelu in opravila nekaj kadrovskih menjav
11. 6. 2026 ob 17:57
Premier Janša obljubil, da bodo z državno pomočjo pohiteli
11. 6. 2026 ob 17:53
»Mi danes nimamo ničesar« – Toča kmete na Ptujsko-Dravskem polju potisnila ob zid
11. 6. 2026 ob 16:27
Ujma je ponoči odkrivala strehe in klestila kmetijske površine
11. 6. 2026 ob 13:54
Novoletna 'zabava' dobila epilog – v Kranju so kazensko ovadili štiri osebe
11. 6. 2026 ob 11:42
Ekskluzivno za naročnike
Vojna zastav
11. 6. 2026 ob 6:00
Ljudskofrontna koalicija – ne, hvala (9. del): Cerkev stopi v past
10. 6. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
JUN
12
JUN
12
JUN
13
Sveta maša ob breznu Zalesnika v Trnovskem gozdu
16:00 - 18:00
JUN
15
Slovesnost ob Lipi sprave
19:00 - 20:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
2 komentarja
lojze19
Glasujem za povsem zasebno šolstvo. Sicer pa je tudi zdaj zasebno, je v rokah levakov in levice.
(zaresno: to kar mrcvari Cerar v zvezi s financiranjem šolstva je pravna katastrofa!)
Alojzij Pezdir
Dejstvo, da vladajoča parlamentarna koalicija SMC-Desus-SD že od januarja 2016 zamuja z obvezno dosledno uresničitvijo pravnomočne odločbe ustavnega sodišča RS, je porazno za vladavino prava, uresničevanje univerzalnih človekovih pravic in svoboščin ter enakost vseh državljanov pred zakonom v tej državi.
Več kot očitno državljani, ki na osnovi veljavne ustave in zakonodaje s polno pravico prostovoljno vpisujejo svoje otroke v nekatere zasebne šole, za to vlado pod vodstvom ustavnega pravnika in profesorja pravnih ved dr. Mira Cerarja niso enakopravni, saj jim je država pripravljena diskriminatorno iz proračuna zagotavljati le 85 odstotkov stroškov šolanja po javno verificiranem programu obvezne devetletke.
Glede na to, da ta vlada iz državnega proračuna brez zadržkov 100-odstotno pokriva šolanje otrok v zasebnih osnovnih šolah z walfdorskim programom, ki se menda sploh ne sklada z obveznim programom javne devetletke, je več kot očitno, da državna oblast v RS diskriminira samo otroke in starše, ki so vpisani v zasebne šole v ustanoviteljstvu RKC, pa čeprav preverljivo izvajajo obvezni in javno verificirani program devetletke.
Bolj očitnega primera neenakosti staršev in otrok oz. državljanov ter bolj brezsramnega uveljavljanja segregacije državljanov na osnovi njihove svetovnonazorske in verske opredelitve oz. pripadnosti si v demokratični državi in združbi držav EU 21. stoletja skoraj ne bi mogli najti.
Več kot očitna je v RS na področju vzgoje in izobraževanja kontinuiteta s totalitarno ureditvijo in komunistično ideološko indoktrinacijo, po kateri je bila staršem in otrokom na področju izobraževanja odvzeta vsaka pravica do izbire ter je bila verska svoboda z državnim nasiljem potisnjena v ilegalo. še vedno živo navzoča kot resna in nevarna blokada svobodnega ter demokratičnega razcveta slehernega posameznika in družbe v celoti. .
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.