Družinski zakonik gre na ustavno sodišče. Mnogi menijo, da je bila poteptana večkrat izražena volja ljudi

Uredništvo
Poslanci so danes obravnavali tako imenovani izhodni covidni zakon, katerega namen je blaženje posledic epidemije in zagotavljanje enake dostopnosti vseh bolnikov do zdravstvenih storitev. Zakon je bil sprejet s 47 glasovi, a je bilo razmerje podpore za ta sklic parlamenta zares presenetljivo. Podprli so ga namreč v Svobodi in NSi-ju, nasprotovali pa v Levici, ki so se na glasovanju vzdržali. Pomisleke so imeli tudi v SDS-u in SD-ju, a so slednji nato kljub vsemu glasovali za zakon.

Na drugi strani so poslanci izglasovali tudi, da referendum glede družinskega zakonika  ni dopusten. Za sklep je glasovalo 45 poslancev, proti pa 27. Glavno vprašanje je, kaj se bo zgodilo v prihodnje, saj so v koaliciji Za otroke gre napovedali pritožbo na ustavno sodišče.

Izhodni COVID zakon predvsem za blaženje situacije v zdravstvu


Predlog zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic covida-19 na področju zdravstva med drugim ureja denarne odškodnine za zaplete po cepljenju proti covidu-19 in zaradi zdravljenja covida-19. 

Uvaja pravno podlago za ambulante za bolnike brez izbranega družinskega zdravnika, omogoča tudi plačevanje vseh opravljenih zdravstvenih storitev in nagrajevanje zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih po enakih kriterijih kot pri zasebnikih. Predvideva pa tudi dodatek v višini 1000 evrov bruto za mlade zdravnike, ki se bodo odločili za specializacijo iz družinske medicine.

V zadnjem času je doživel kar nekaj popravkov. Eden izmed takih se je zgodil zaradi pritožb gospodarstva, državni proračun bo tako v primeru karantene delavca zaradi okužbe s covid-19 še naprej plačeval 90 odstotkov plače do konca marca prihodnjega leta. Na drugi strani pa so svoje dosegli tudi zdravniki, ki so uspeli ministrstvo opozoriti na hud problem odliva zdravnikov družinske medicine in zdravnikov na podeželju.

A predlog je naletel na številne pomisleke in pravzaprav poskrbel, da delitve tokrat niso vezane na pol, kamor se neka stranka umešča. Zakon so namreč v celoti podprli le v poslanskih skupinah Svobode in NSi. Poslanci SD so zakon podprli, kljub temu da so bili zelo zadržani do nekaterih sprememb.

Proti so bili v razpravi v Levici, a so se nato vzdržali, in v SDS, ki so nato glasovali proti. Levico in SD je skrbelo, ker bi lahko spremembe zakona vodile v nadaljnjo razgradnjo javnega zdravstvenega sistema, v SDS se niso strinjali s spremembo, po kateri bo lahko zdravnik za redno delo plačan po podjemni pogodbi, če v svojem rednem delovnem času ne bo uspel opraviti rednih obveznosti. Po njihovem mnenju to lahko pomeni, da bi zdravniki med svojim delovnim časom nalašč “zabušavali”, nato pa služili s podjemnimi pogodbami.

Referendum: Poslanci svoje izglasovali, nedopustnost referenduma gre na ustavno sodišče


Že vnaprej pa je bil znan rezultat o nedopustnosti referenduma na spremembe družinskega zakonika, ki ga je vložila koalicija Za otroke gre. Za sklep je glasovala 45 poslancev, proti jih je bilo pol manj. 

Zakaj je po mnenju vlade referendum nedopusten, je pojasnjeval državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Simon Maljevac. »Zakonodaja in Ustava Republike Slovenije sta jasni: tak referendum je nedopusten. Ustava namreč ne dovoljuje razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu, ki odpravlja protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost. Vprašanje, kaj v noveli je ali ni človekova pravica, torej ni relevantno, saj novela nedvomno odpravlja protiustavnost, ko jo je spoznalo Ustavno sodišče v dveh odločbah. Zakon o referendumu in ljudski iniciativi državnemu zboru tako nadalje nalaga, da v takšnem primeru sprejme sklep o nedopustnosti zakonodajnega referenduma,« je dejal Maljevac.

V opozicijskih SDS in NSi so nasprotovali predlaganemu sklepu, v koaliciji pa so opozorili, da razpis referenduma o spremembah družinskega zakonika po ustavi ni dopusten. V koaliciji Za otroke gre so že pred časom napovedali pritožbo na ustavno sodišče, če bodo poslanci izglasovali nedopustnost referenduma.

Poteptali ste voljo ljudstva


Branko Grims je ob današnji razpravi celo citiral 53. člen ustave, ki varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere. »Ko smo sprejemali in pisali slovensko ustavo, nihče ni bil tako pokvarjen, da bi mu na kraj pameti prišlo, da bo nekdo tako tolmačil slovensko ustavo in mednarodne akte, kot to vsiljujete danes vi. Če se to uresniči in če se prepove referendum, potem, gospe in gospodje, je to totalitarizem,« je bil jasen poslanec SDS.

Poslanec NSi Aleksander Reberšek pa je poudaril, da so na dveh referendumih volivci za pravico posvojenih otrok do očeta in mame oddali skoraj 700.000 glasov. »Povsem jasno je, zakaj želite prepovedati ta referendum! Bojite se, da bi to število preseglo milijon glasov. Ker točno to bi se zgodilo - milijon glasov za očeta in za mamo. In to je vaš največji strah. Zato boste ljudstvo za vsako ceno obšli. Poteptali ste voljo ljudstva, kot ste se sami izrazili. Danes boste temu ljudstvu še zamašili usta.«

Reberšek je navedel tudi konkreten primer zmote koalicije: »Imamo zakon s tremi členi. Ustavno sodišče ugotovi, da je en člen neustaven, in pozove državni zbor, naj ga spremeni, ter predpiše rok, v katerem naj to neustavnost odpravi. Potem pa se večina v državnem zboru odloči, da bo zradirala kar vse tri člene, samo zato, ker je en člen neustaven. In točno to danes počne koalicija. V našem primeru glede družinskega zakonika je Ustavno sodišče pozvalo državni zbor, naj odpravi neustavnost glede posvojitve otrok v istospolne partnerske zveze, ni pa ugotovilo drugih neustavnosti v zakonu o partnerskih zvezah.« Koalicija pa po njegovem vseeno ukinja celoten zakon o partnerskih zveza s tistimi členi vred, za katere Ustavno sodišče ni ugotovilo, da naj bi bili v neskladju z ustavo. »Ustavno sodišče vam je že 28. septembra 2015 v obrazložitvi povedalo, da referenduma ni dopustno prepovedati, če zakon spremeni ureditve, ki niso bile ugotovljene kot protiustavne,« je še izpostavil poslanec NSi.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

23. april – Svetovni dan knjige in avtorskih pravic
  • 23. 04. 2026
Fakulteta toži UE Ljubljana, ker od nje želijo pozitivno mnenje o kanalu C0
  • 23. 04. 2026
Sveti Jurij in jurjevo
  • 23. 04. 2026