Družina Možgan morala kravo zaradi poškodb usmrtiti in toži inšpektorico: "Čreda je razbita, živali so se vrnile nasilne"

Kravi, ki so jo morali na kmetiji Možgan v Leskovcu pri Krškem usmrtiti, so hude poškodbe zadali v času, ko jim je bila, skupaj s še 23 drugimi glavami živine, po odločitvi zloglasne inšpektorice Danuše Štiglic nezakonito odvzeta novembra lani. To so prve ocene patologa, ki vodi preiskavo, o čemer je prvi poročal časopis Dnevnik. Stroški preiskave še niso znani, zato bi utegnil inšpekcijski odvzem goveda, ki je bil opravljen ob prisotnosti predstavnice društva za zaščito živali Valerije Podgornik, davkoplačevalce na koncu stati več kot 40 tisoč evrov.

Spomnimo se. Prizori, ko si je aktivistka eno izmed krav izbrala zase in jo sama pomagala nalagati na tovornjak, so šokirale slovensko javnost. Posledice so že dobro poznane: stroka je opozorila na serijo hudih kršitev inšpektorice, ki je naposled dobila (zgolj) opomin pred odpovedjo in bila premeščena na drugo delovno mesto v Ljubljano. Po naših informacijah naj bi pomagala pri pisanju nove zakonodaje na področju zaščite živali, torej zakonodajnega področja, ki ga je samo tako hudo kršila. Krave so sicer s štirih različnih lokacij pripeljali nazaj na kmetijo, a to niso več iste živali, nam zatrjujejo pri Možganovih, ki smo jih ta teden, potem ko je v javnost prišlo mnenje patologa, znova obiskali.

»V bistvu še vedno ne vemo, ali so kravo poškodovali pri nalaganju ali je do poškodbe prišlo potem, ko so jo vrnili,« nam razlaga lastnik kmetije Rudi Možgan, ki opozarja, da je bila krava poškodovana na način, ki je po veterinarskem pregledu nazorno pokazal, da je podplutba stara več tednov, iz časa, ko so jo na silo natovorili in odpeljali. »Sprva smo mislili, da gre za hematom, ko pa je veterinar podrobno pregledal žival, je ugotovil, da ima krava velik pruh in da je prepona strgana. Dejal je, da ni bilo druge rešitve kot usmrtitev, saj je že pred tem dobivala antibiotike.« Rudi Možgan je z novim nadstreškom nekoliko preuredil hlev. Živali so bile namreč po drugem inšpekcijskem mnenju zgolj »v slabšem stanju«, za kar inšpektor kmetu po navadi izda pisno opozorilo, redko tudi denarno kazen.

Neutemeljeni očitki ob odvzemu

Možganovim, ki imajo t. i. pašno rejo oz. rejo na prostem, so očitali, da so živali stale v blatu in da se niso imele kam skriti pred dežjem. Možgan pravi, da je že pripravljen, »saj mene po tem, skozi kar smo morali iti, res ni več strah, je pa strah druge kmete, da bi se take stvari dogajale še naprej, da bi prihajalo do nestrokovnih odločitev«. Ko so mu novembra odpeljali krave, so ga kontaktirali številni kmetje, nekateri pa so poročali celo o podobnih izkušnjah v zadnjem času, ko se v vladi Roberta Goloba pišejo novi zakoni pod vplivom vplivnic z družbenih omrežij in ostalih laikov, zaradi česar je pred časom že morala oditi kmetijska ministrica Irena Šinko, ki se je tovrstnemu početju odločno postavila po robu.

Pri Možganih ne dvomijo, da je prav, da o zadevah odloča stroka, ki pa bi morala biti kompetentna. »Ta inšpektorica se res ni obnašala strokovno, tako, kot je to ona speljala, tega ne bi nihče naredil,« pravi Rudi Možgan, ki se zaman trudi, da bi se zdravje vrnjenih živali povrnilo v prvotno stanje.

Čreda ni več homogena

»Marsikaj je drugače, kot je bilo. Zdaj je živina mnogo bolj nemirna, ves čas se podi. Krave imajo poškodbe, kakršnih prej na naši kmetiji ni bilo. Tako da stalno kličemo veterinarja, še na veterinarski kliniki vam znajo povedati, da teh poškodb ni bilo nikoli na živini, čeprav so bili pogoji na papirju prej slabši kot zdaj.« Možgan še razkriva, da je njegova čreda, ki je bila več tednov ločena, med drugim tudi krave od telet, zdaj veliko bolj razbita. »Zaletavajo se ena v drugo, prej pa je šlo za zelo homogeno čredo!«

Možganovi imajo zato zdaj živino na šestih različnih lokacijah na kmetiji, ker napadalne živali ločujejo med seboj. »Pa še to, meni so očitali, da so bile krave umazane od lastnega blata, ampak nazaj so prišle točno take in še mnogo hujše. Mi smo jih začeli hraniti samo na senu, pa imajo po več tednih še vedno diarejo. Ne vem, kaj so počeli z njimi, to bo morala stroka ugotoviti.« Dodaja, da je mogoče, da so živali doživeli prevelik stres.

Stroški nepravilnega postopka

Možganovi bodo sicer preko svojega odvetnika Francija Matoza vložili tudi tožbo proti inšpektorici Danuši Štiglic, ki se utegne po začasni polletni premestitvi, po zdajšnji odločitvi direktorice Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Vide Znoj, v prihodnje celo vrniti na staro delovno mesto. Zagrešila je za skoraj 37 tisoč evrov stroškov zgolj v primeru incidenta v Leskovcu pri Krškem, a po naših informacijah je v postopku še zaradi najmanj dveh drugih spornih inšpekcijskih odločb, povezanih z nedavnim odvzemom živali. Sicer pa bodo stroške, ki so nastali ob nestrokovnem odvzemu goveda, pokrili davkoplačevalci.

V stroške so tako vključeni nakladanje in prevoz živali, ki so znašali 5.298,02 evra, oskrba pri začasnih skrbnikih in veterinarska oskrba s stroški v višini 29.102,94 evra – denimo samo Antonu Cvetanu iz Trebelnega so za oskrbo 14 živali, ki je trajala 65 dni, izplačali dobrih 17 tisoč evrov, torej dobrih 20 evrov na dan po glavi. 200 evrov je stal pregled njihovega rejnega stanja, dodatno pa je bila izplačana odškodnina v višini 1.326,20 evra za kravo, ki so jo morali usmrtiti zaradi poškodb, pridobljenih med odvzemom, medtem ko stroški patološke preiskave te krave še niso znani.

Štigličeva ob službo?

Med prvimi, ki so na glas opozarjali na nestrokovno ravnanje inšpektorice Danuše Štiglic in da bo to na koncu pustilo visoke posledice za proračun, je bila Vida Čadonič Špelič, dolgoletna generalna direktorica Veterinarske uprave, zdaj poslanka Nove Slovenije v Državnem zboru. »Prepričana sem, da Štigličeva ne bi upala narediti nepravnega dejanja, če ne bi za njo stala politika. Saj smo lahko v medijih videli, da je bila o tem pred inšpektorico obveščena partnerka (Tina Gaber) predsednika vlade,« je za Domovino poudarila Čadonič Špeličeva, ki pravi, da je po njenih informacijah do poškodbe na kravi prišlo pred njenim odvozom, kar kaže že celo na znake mučenja živali tistih, ki so to očitali Možganovim.

»Živali so se ob tem vrnile shirane. Sporočilo mora biti jasno; naj se politika ne meša v stroko in naj ima stroka toliko hrbtenice, da se škodljivi politiki upre.« Poslanka NSi je prepričana, da bodo stroški nepravilnega inšpekcijskega postopka še narasli, saj bo treba plačati še stroške patološke preiskave, in bodo znašali okrog 40 tisoč evrov.

Meni še, da bi moralo vodstvo Uprave za varno hrano v primeru, da želi delovati pravno, samo na osnovi vseh ugotovitev inšpektorici prekiniti pogodbo o delovnem razmerju in jo v skladu z veljavno zakonodajo tožiti in zahtevati od nje povrnitev stroškov, ki jih je zaradi svojega nestrokovnega in nevestnega dela povzročila davkoplačevalcem. »Kakšno je to sicer sporočilo inšpektorjem, da lahko delajo kar hočejo in da bodo itak davkoplačevalci pokrili njihove napake? Če se ta primer ne izkaže za primer, ko bo inšpektor končno odgovarjal za svoje napake, si ne znam predstavljati, kako bomo ljudje inšpekcijskim službam sploh še lahko zaupali,« še dodaja Vid Čadonič Špelič.

In medtem ko zdajšnja vodja uprave Vida Znoj zagotavlja, da je bila kazen za Danušo Štiglic primerna in nadaljnjih sankcij ne bo, Možganovi s svojo tožbo proti inšpektorici ne želijo »česa iztržiti«, ampak predvsem z zmago pravne države preprečiti, da bi se tovrstne krivice slovenskemu kmetu v bodoče še ponavljale. »Kmetom želimo preprečiti krivice, davkoplačevalcem pa stroške,« je jasen Rudi Možgan.