Študijski dnevi Draga 2019, dr. Ernest Petrič: : Prelom s preteklim ni bil dovoljšen (video)

V Opčinah nad Trstom, tik za slovensko-italijansko mejo, so se včeraj zaključili že 54. študijski dnevi »Draga«, ki jih pripravlja Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta.

 Za zaključno predavanje so organizatorji povabili v goste dr. Ernesta Petriča, doktorja pravnih znanosti, nekdanjega univerzitetnega profesorja, politika (minister v vladi Staneta Kavčiča), diplomata (veleposlanik v ZDA) in ustavnega sodnika.

Čeprav je njegovo predavanje nosilo naslov »Problemi in odprta vprašanja Slovenije po neodvisnosti«, je večji del časa dr. Petrič namenil pogledu v zgodovino – učiteljico življenja.

Ovrednotenje naše zgodovinske dediščine pa mu je bilo temelj za razpoznavanje izzivov sedanjega in prihodnjega časa.

Slovenci – čudež oblikovanja lastne identitete in ohranitve jezika

Ob pogledu v zgodovino je dr. Petrič dejal, da smo Slovenci na nek način čudež, saj smo kljub naši majhnosti oblikovali lastno, slovensko identiteto, in ohranili slovenski jezik.

Kot Odisej na poti domov smo se vedno izognili scilam in karibdam, v novejšem obdobju naše zgodovine predvsem germanizaciji in jugoslovanizaciji.

V letih osamosvajanja smo končno ujeli pravi zgodovinski trenutek in nismo bili zamudniki. Dr. Petrič je poudaril, kako pomembno je bilo, da smo pri osamosvajanju šli po demokratični in pravni poti (ustava, plebiscit ...) in da nam je osamosvojitev uspela na miren način.

Prva svetovna vojna – prvič iz jedra evropskega sveta

Podrobneje se je dr. Petrič ustavil ob obeh svetovnih vojnah, ki sta bili velik pretres za slovenstvo.

Ob koncu prve svetovne vojne smo bili formirani kot narod, a smo se soočili z razpadom Avstro-Ogrske, državne tvorbe, v kateri smo živeli tako dolgo.

Tedaj smo do neke mere zapustili jedro zahodnega sveta in krščanske civilizacije, v katera smo bili vključeni v zgodnjem srednjem veku.

Pod pritiskom Italijanov in Nemcev so bili odtrgani ne neki obrobni, ampak jedrni deli slovenskega narodnega telesa. Ob združevanju v novo državno tvorbo pa so nastopile močne tendence po stapljanju v en jugoslovanski narod.

Vendar pa bilanca obdobja med obema vojnama ni bila samo negativna. Slovenci smo se v Jugoslaviji uveljavili kot gospodarsko najmočnejši, dobili smo svojo univerzo in druge nacionalne ustanove, nastajati je začela državna in gospodarska elita.

Druga svetovna vojna – uničenje in eksodus

Še bolj je v slovensko narodno telo zarezala druga svetovna vojna.

Za razliko od prve je prizadela celostno slovensko ozemlje. Presekan je bil normalen gospodarski razvoj. Zgodil se je eksodus, velik del slovenske gospodarske in intelektualne elite je odšel.

Doma je zavladal totalitarni režim. V celotnem slovenstvu pa je nastala ideološka razklanost, ki se je čutila tudi v diaspori. Kljub vrnitvi velikega dela Primorske je bil slovenski narod bolj ratrgan kot kdajkoli pred vojno – na naših mejah se je celo streljalo.

Sprava in / ali resnica?

V zvezi z dediščino tragedije druge svetovne vojne je dr. Petrič dejal, da je bil že takoj po osamosvojitvi skeptičen do sprave. Po vsem, kar se je dogajalo leta 1945 in po vsej diskriminaciji, ki jo je del Slovence doživljal v bivši državi, se mu je zdelo nemogoče, da bi se objeli in spravili.

Je pa že tedaj verjel in verjame še danes, da je prava pot razščiščevanje. Ugotoviti je potrebno dejstva – kot primer je denimo navedel Rome, ki so bili pokončani v Iški.

Po zgledu nekaterih tujih držav bi lahko zaupali uglednemu krogu ljudi, med katerimi bi bili tudi tujci, da bi ugotavljali dejstva – ne z namenom kaznovanja, ampak ugotavljanja resnice.

To bi bila po mnenju dr. Petriča tudi edina pot, ki bi ohranila svetlo plat NOB in jo očistila tega, kar je bil zločin.

Dediščina prejšnje države – delovanje centrov moči iz ozadja

Kot eno od dediščin prejšnjega režima, ki še vedno negativno vpliva, je dr. Petrič izpostavil dejstvo, da še danes pogosto formalne strukture oblasti niso dejanski nosilec oblasti, ampak odločajo centri iz ozadja.

Pri tem je opisal svojo izkušnjo iz časa prejšnjega režima, ko je bil član Kavčivčeve vlade. 25 poslancev slovenske skupščine ga je tedaj predlagalo za člana zveznega predsedstva, a je zaradi tega izbruhnila afera.

»Ravnali smo dosledno po zakonu, ki je bil star tri mesece, in je dejansko omogočal, da skupina poslancev predlaga člana zveznega predsedstva,« je pojasnil dr. Petrič. A po zakoniti poti so obšli centre moči, ki so odločali druge, v jedru komunistične partije.

Dr. Petrič je prepričan, da prelom s prejšnji sistemom po osamosvojitvi ni bil dovoljšen in da so ostanki tovrstnega načina še danes navzoči. Naša formalna demokracija še ni zadihala s polnimi pljuči.

Prednosti – smo del razvitega sveta, zavezništva Nato in Evropske unije

In kakšen je pogled dr. Petriča v prihodnost?

Kljub vsem težavam je v temelju optimističen. Naša prednost je, da smo del razvitega sveta, velikega zavezništva Nato in Evropske unije, ki med drugim omogoča tudi veliko razvojnih projektov na lokalni ravni.

Še vedno živimo dobro v primerjavi z večino ostalega sveta. Vendar pa je potrebno priznati, da v marsikaterem vidiku zaostajamo za drugimi razvitimi državami.

Ohranjanje vrednot poštenosti, odgovornosti in racionalnosti

Slovenci bomo morali v globaliziranem svetu še veliko storiti za ohranjanje lastne identitete in vrednot. Med slednjimi je dr. Petrič izpostavil predvsem tri: poštenje, zavest odgovornosti in racionalnost.

Pri vrednoti racionalnosti je izpostavil dejstvo, da smo majhni, da pa želimo biti narod v pravem pomenu besede in torej imeti vse, kar imajo veliki narodi. A ker je naša osnova majhna, moramo biti pri tem zelo racionalni.

Slovenija ima ogromne rezerve v ustvarjalnosti ljudi

Negativno dediščino preteklosti dr. Petrič vidi predvsem v miselnosti, da bi morala za vse poskrbeti država. Nasprotno pa sam zagovarja, da je potrebno spodbujati ustvarjalnost in iniciativo ljudi.

Potrebujemo več konkurence, spodbujati moramo osebno in zasebno pobudo prav na vseh področjih. Tudi na področju šolstva in zdravstva. Zdravstvo mora gotovo biti dostopno vsem, a to ne pomeni, da zdravstvene storitve lahko nudijo samo državne ustanove.

Največji potencial za prihodnost dr. Petrič vidi prav v ogromnih rezervah, ki jih še ima Slovenija v ustvarjalnosti svojih ljudi.

»Če želimo biti Slovenci še naprej to, kar smo – narod v pravem pomenu besede, z lastno državo – moramo biti ustvarjalni, sproščeni v naših ravnanjih in razmislekih, ter svobodni,« je svoje predavanje sklenil dr. Ernest Petrič.