Dr. Žiga Turk za Siol.net: "Objektivnost, resnicoljubnost, uravnoteženost niso viralne."
Dr. Žiga Turk v svoji kolumni na Siol.net tokrat o konceptu "fake news" (potveorjene novice) ter z njim povezano močjo družabnih omrežij ter o razkrinkani navidezni objektivnosti starih medijev.
Koncept "fake news" je postal popularen v povezavi z zadnjimi ameriškimi volitvami, razširili pa so ga stari, mainstream mediji, kot so Washington Post, Guardian in CNN.
"Z vso močjo svojega aparata je progresivni politično-medijski kompleks v svet razširil idejo o potvorjenih novicah. O tem, da ves kup novic, ki jih berejo morebitni volivci Donalda Trumpa, ni resničnih. Da je Donald Trump zmagal zato, ker so ljudje verjeli potvorjenim, ponarejenim, izmišljenim, lažnim novicam."
Novi mediji so ob tem pokazali, da so ti stari mediji sami vse prej kot objektivni, marveč so spojeni s političnimi strankami.
"Na vso svojo moč so se stari mediji potrudili, da bi ljudem vsadili idejo o potvorjenih novicah. In potem so med ljudi prišle informacije o tem, kako dominantni mediji niso četrta veja oblasti, ampak so soborci v boju za oblast."
"Kar naj bi bile slabosti novih medijev – neresnicoljubnost, pristranskost, tendencioznost, politična angažiranost – zdaj jasno vidimo v vseh medijih. In fenomen ima ime. Fake news. Potvorjene novice."
V takšni medijski krajini vlogo nadzornika prevzamejo družbena omrežja.
"Zadnja beseda ni na uredniško obvladanih straneh starih medijev, ampak v družbenih medijih, ki jih novinarji in politika ne nadzorujejo. Okenske črepinje se vsujejo na tistega, ki je vrgel kamen.
Družbeni mediji so odgovor na vprašanje, kdo nadzoruje nadzornike. Kdo nadzoruje medije, ki da nadzorujejo oblast. Ljudje jih nadzorujejo in skozi družbena omrežja so dobili zmogljivo orodje za nadzor."
Slednje ima tudi negativne posledice, saj danes ne šteje več, kdo je novico napisal in ali je napisana objektivno - pomembno postane število všečkov. "Šteje, če je novico vredno širiti." Stari mediji so tako v borbi za bralce pisali o tem, kar bi ti radi slišali, ob tem pa so se hkrati še vedno predstavljali kot nevtralni.
"S svojo pristranskostjo so osrednji mediji igro začeli sami. Družbena omrežja so jo razpihala v vihar. Objektivnost, resnicoljubnost, uravnoteženost niso viralne. Ne prinašajo klikov."
Celoten prispevek si lahko preberete na portalu Siol.net.
Koncept "fake news" je postal popularen v povezavi z zadnjimi ameriškimi volitvami, razširili pa so ga stari, mainstream mediji, kot so Washington Post, Guardian in CNN.
"Z vso močjo svojega aparata je progresivni politično-medijski kompleks v svet razširil idejo o potvorjenih novicah. O tem, da ves kup novic, ki jih berejo morebitni volivci Donalda Trumpa, ni resničnih. Da je Donald Trump zmagal zato, ker so ljudje verjeli potvorjenim, ponarejenim, izmišljenim, lažnim novicam."
Novi mediji so ob tem pokazali, da so ti stari mediji sami vse prej kot objektivni, marveč so spojeni s političnimi strankami.
"Na vso svojo moč so se stari mediji potrudili, da bi ljudem vsadili idejo o potvorjenih novicah. In potem so med ljudi prišle informacije o tem, kako dominantni mediji niso četrta veja oblasti, ampak so soborci v boju za oblast."
"Kar naj bi bile slabosti novih medijev – neresnicoljubnost, pristranskost, tendencioznost, politična angažiranost – zdaj jasno vidimo v vseh medijih. In fenomen ima ime. Fake news. Potvorjene novice."
V takšni medijski krajini vlogo nadzornika prevzamejo družbena omrežja.
"Zadnja beseda ni na uredniško obvladanih straneh starih medijev, ampak v družbenih medijih, ki jih novinarji in politika ne nadzorujejo. Okenske črepinje se vsujejo na tistega, ki je vrgel kamen.
Družbeni mediji so odgovor na vprašanje, kdo nadzoruje nadzornike. Kdo nadzoruje medije, ki da nadzorujejo oblast. Ljudje jih nadzorujejo in skozi družbena omrežja so dobili zmogljivo orodje za nadzor."
Slednje ima tudi negativne posledice, saj danes ne šteje več, kdo je novico napisal in ali je napisana objektivno - pomembno postane število všečkov. "Šteje, če je novico vredno širiti." Stari mediji so tako v borbi za bralce pisali o tem, kar bi ti radi slišali, ob tem pa so se hkrati še vedno predstavljali kot nevtralni.
"S svojo pristranskostjo so osrednji mediji igro začeli sami. Družbena omrežja so jo razpihala v vihar. Objektivnost, resnicoljubnost, uravnoteženost niso viralne. Ne prinašajo klikov."
Celoten prispevek si lahko preberete na portalu Siol.net.
Zadnje objave
Sestanek notranjih ministrov EU, razprava o Španiji in migracijah
5. 8. 2026 ob 12:37
Predsedniške volitve 2027 v Franciji: politična ureditev Francije
5. 8. 2026 ob 9:00
Domovina št. 263: Ko strese, je prepozno
5. 8. 2026 ob 6:10
Domovina 263: Ko strese, je prepozno
5. 8. 2026 ob 6:00
ZZZS zavrnil financiranje zdravljenja dečka z redko boleznijo
4. 8. 2026 ob 19:36
Ekskluzivno za naročnike
Domovina št. 263: Ko strese, je prepozno
5. 8. 2026 ob 6:10
Domovina 263: Ko strese, je prepozno
5. 8. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
AVG
07
Sveta maša: »Mučenci med Slovenci«
19:00 - 20:30
AVG
08
44. Festival Radovljica 2026 - Od trubadurjev do Brahmsa
20:00 - 22:00
AVG
16
Koncert iz sklopa Večeri v atriju: Prifarski muzikanti
19:00 - 20:30
AVG
17
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 18:00
AVG
21
»Odprtje razstave: V senci Beethovnove«
11:00 - 21:00
Video objave
[Video] Nataša Simončič: Takih težav ne privoščiš nikomur (Vroča tema, 30. 7. 2026)
30. 7. 2026 ob 19:49
Izbor urednika
Domovina št. 263: Ko strese, je prepozno
5. 8. 2026 ob 6:10
Domovina št. 262: Pitna voda ali drekovod? Moč omrežja interesov
29. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 261: Raje kot otroke sprejemamo migrante
22. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.