Dr. Tomaž Ivešić: Zgodovina ostaja učiteljica življenja

Privzeta profilna slika
dr. Jože Možina
Vir: posnetek zaslona RTV SLO
POSLUŠAJ ČLANEK

Tokratni gost intervjuja je vrhunski zgodovinar mlajše generacije, ki se je že uveljavil v tujini. Študijska pot ga je vodila od Univerze v Mariboru in Ljubljani do Budimpešte in Firenc, kjer je doktoriral na prestižnem Evropskem univerzitetnem inštitutu. Dr. Ivešić zadnja leta zelo uspešno vodi Študijski center za narodno spravo, ki z odlično izobraženo ekipo zgodovinarjev pridobiva status osrednje ustanove za raziskovanje totalitarizmov 20. stoletja in druge svetovne vojne ter je obenem servis za državljane, ki se soočajo s to tematiko. Zadnji knjižni rezultat te ustanove je pretresljiva znanstvena monografija Pragovi nasilja, ki jo je uredila dr. Pavlina Bobič.

Dr. Tomaž Ivešić je aktivno vpet v raziskovalno delo Študijskega centra. Je znanstveni raziskovalec pri programu Kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin na slovenskem ozemlju v 20. stoletju. Od leta 2022 je član Komisije Vlade RS za reševanje vprašanja prikritih grobišč. Od oktobra 2022 vodi raziskovalni projekt Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje v transnacionalni perspektivi (1848−1948). Raziskovalno se ukvarja s kulturno in intelektualno zgodovino slovenskega in širšega jugoslovanskega prostora v transnacionalnih perspektivah, pa tudi z zgodovino institucij, znanosti, študijami nacionalizmov, disidentstvom ter kršenjem človekovih pravic. Je avtor več znanstvenih člankov in poglavij v monografskih publikacijah v Sloveniji in tujini. Svoje raziskovalno delo redno predstavlja na znanstvenih konferencah v domačem in mednarodnem prostoru. Leta 2022 je njegov članek The Yugoslav National Idea Under Socialism: What Happens When a Soft Nation-Building Project Is Abandoned?, objavljen v Nationalities papers, ARIS uvrstila v izbor Odlični v znanosti.
 

Poudarki dela dr. Ivešića

Ivešić je nase opozoril že z raziskavo o prvaku SLS v času napada na Kraljevino Jugoslavijo dr. Francu Kulovcu. S strokovno ekspertizo je na podlagi virov ovrgel novodobni mit, češ, da sta dr. Kulovec in dr. Krek z obiskom odpravnika poslov slovaškega veleposlanika dan pred bombardiranjem Beograda udejanjila kolaboracijo s Hitlerjevo Nemčijo. Na podlagi raziskovanja Ehrlichovih stražarjev se izkaže tudi, da smo Slovenci med redkejšimi narodi, ki pred vojno in med njo nismo imeli omembe vredne politične grupacije, ki bi sledila idejam fašizma ali nacionalnega socializma.

Drugo polje njegovega raziskovanja so članki Milovana Đilasa, v katerih dr. Ivešić podrobno pojasni njegovo specifično, tudi disidentsko vlogo v takratni Jugoslaviji. Intervjuvanec je v mnogočem specialist za zgodovino Titove Jugoslavije. Zlasti je raziskoval uvajanje jugoslovanske nacionalnosti v bivšem režimu. V pogovoru podrobno pojasni vzpon in padec graditve jugoslovanske nacije in posebej vlogo Edvarda Kardelja. Ta je v petdesetih letih prejšnjega stoletja menil, da se bodo jugoslovanski narodi stapljali v smer jugoslovanstva, po poskusu atentata nanj pa je Kardelj, ki se je za nekaj časa umaknil v London; spremenil stališče. Socialistična Jugoslavija se je vrnila na nacionalni ključ, kar je bil v nekem smislu tudi uvod v razraščanje nacionalizma in razbitja države.

Jugoslavija je propadla, ker ni bila več sposobna poskrbeti za državljane in upravljanje z državo.

Na vprašanje, zakaj je Jugoslavija propadla, je dr. Ivešić ocenil, da zato, ker ni bila več sposobna poskrbeti za državljane in upravljanje z državo. V kontekstu nostalgije po bivši državi, ki jo še najdemo tudi v Sloveniji, gost pove, da je bila SFRJ po vseh kriterijih država visoke brezposelnosti in velikega deleža prebivalstva, ki je živel pod pragom revščine, da ne govorimo o sistematičnem kršenju človekovih pravic in svoboščin. Dr. Ivešić je v uglednih tujih revijah uspel objaviti več strokovnih člankov, med katerimi so tudi nagrajeni. Vrhunski dosežek pa je letošnja izdaja njegovega razširjenega doktorskega dela pri ugledni britanski založbi Routledge – knjiga z naslovom The Rise and Fall of Communist Yugoslavism, Soft Nation-Building in Yugoslavia sodi med vrhunske znanstvene dosežke na mednarodni ravni.

Na Študijskem centru za narodno spravo

Z njegovim prihodom na čelo Študijskega centra za narodno spravo se je ta ustanova močno okrepila, vsako leto organizirajo ali sodelujejo na več mednarodnih simpozijih, izdajajo tudi štiri do pet znanstvenih monografij letno.

Zadnji dosežek, ki ga je gost posebej izpostavil, je monografija Pragovi nasilja, Dolenjska in Bela Krajina 1941–1943, ki jo je uredila sodelavka SCNS dr. Pavlina Bobič. Pobude za znanstveno delo o najbolj zapletenem in hkrati nasilnem času te med vojno trpeče slovenske pokrajine se je porodilo od spodaj navzgor. V delu s svojimi strokovnimi prispevki poleg urednice dr. Bobičeve sodelujejo številni ugledni slovenski zgodovinarji in raziskovalci: dr. Tomaž Kladnik (Italijanske vojaške operacije na slovenskem ozemlju v letih 1941 in 1942), Aleš Nose (Nastanek in razvoj postojank prostovoljnih protikomunističnih postojank na Dolenjskem), dr.Tomaž Maras (predstavil je zgodbo križnika p. Ivana Salmiča), dr. Renato Podbersič (Žrtve revolucionarnega nasilja med Romi na Dolenjskem in v Beli krajini), dr. Tamara Griesser Pečar (Kočevski proces – prvi revolucionarni proces na Slovenskem), dr. Matjaž Ambrožič (pripravil je znanstveno-kritični prepis izvirnega dnevnika prelata Borisa Femca, enega izmed zapornikov na t. i. kočevskem procesu), Alenka Puhar (Preobrazba s pomočjo medvedov in učenih govorcev), dr. Jernej Letnar Černič (Tranzicijska pravičnost na Slovenskem na primeru obravnave kočevskih procesov: med utopijo in resničnostjo) in dr. Jože Dežman (Ameriška, španska, italijanska, grška, slovenska državljanska vojna …).

Študijski center za narodno spravo postaja pod njegovim vodenjem tudi pomemben zbiratelj arhivskega gradiva, spominov in zapuščin. Zlasti s prevzemom arhiva dr. Toneta Ferenca, dr. Dušana Bibra, arhiva Komisije za popravo krivic itd. Študijski center je obenem servis za državljane, ki iščejo podatke o svojih sorodnikih. Poleg tega sistematično snema pričevanja ljudi, ki so izkusili totalitarizme 20. stoletja. Zelo uspešna in znanstveno prodorna je strokovna revija Dileme, ki jo kot glavni urednik usmerja dr. Renato Podbersič, kot odgovorni urednika pa dr. Ivešić. Ob koncu intervjuja je spregovoril tudi o pomenu zgodovinskega raziskovanja, ki sloni na odkrivanju resnice na podlagi strokovnega dela in virov. Meni, da zgodovina ostaja učiteljica življenja, zgodovinarji jo raziskujejo, na vseh nas pa je, da se iz nje čim več naučimo.

Intervju, TV Slovenija, nedelja, 11. 8. 2024 ob 22.25
 
Izbrano za naročnike
Pečeni češnjevi paradižniki z burrato
Prihod več tisoč Slovencev v Galicijo (7. del)
Domovina 161: Vlada namenila milijone za računalnike, ki propadajo
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

dr. Tomaž Ivešić
Dr. Tomaž Ivešić: Pomembno se je učiti iz preteklosti za sedanjost
  • 25. 08. 2024
Jugoslavija, zemljevid
V Jugoslaviji ni bilo (za) vse lepo
  • 13. 08. 2024
Aleš Primc
Aleš Primc: »Pohodi za življenje širijo obzorje slovenske družbene in medijske omejenosti«
  • 01. 10. 2024