Dr. Primož Treven z Biotehniške fakultete: nadomeščanje masla v projektu »tradicionalni slovenski zajtrk« z drugimi podobnimi izdelki ni smiselno

S projektom Tradicionalni slovenski zajtrk, ki se izvaja v naših šolah in vrtcih, se skuša spodbuditi uživanje lokalno pridelane hrane in otroke učiti o zdravi in uravnoteženi prehrani. Vlada se je na Facebooku ob tej priložnosti med drugim pohvalila, da smo Slovenci leta 2023 pridelali 2.456 ton masla, kar pa je močno zmotilo Tino Gaber, spletno vplivnico in partnerko predsednika vlade Roberta Goloba.  

Na socialnih omrežjih se je Tina Gaber odzvala: »70 odstotkov Slovencev ima povišan holesterol, 50 odstotkov krvni tlak, imamo več kot 200.000 sladkornih bolnikov, stopnja debelosti pri otrocih se je v zadnjih 30 letih povečala za 300 odstotkov, vodilni vzroki smrti prebivalcev Slovenije so še vedno bolezni obtočil – srčni infarkt, možganska kap in odpoved srca … In mi se hvalimo, da letno pridelamo 2.456 ton masla! Resno? Bravo, majstri. Roka.«

Za uravnoteženo prehrano je maslo primerno

Premierjeva partnerka je znana po svoji agendi veganske prehrane in se je že v preteklosti poskušala vmešavati v strokovno področje medicine. Ker gre za vprašanje o primernosti masla v uravnoteženi in zdravi prehrani, smo za mnenje vprašali dr. Primoža Trevna, ki je docent na Inštitutu za mlekarstvo in probiotike na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Njegova strokovna utemeljitev je naslednja: »Maslo je živilo z visokim deležem maščob (80-90 odstotkov) in spada med tradicionalna živila našega področja. Študije kažejo, da je polovica maščob v maslu aterogenih - predstavljajo tveganje za razvoj ateroskleroze, drugo polovico pa povezujejo z manjšim tveganjem za razvoj sladkorne bolezni in izboljšanim metabolnim zdravjem.«

Strokovnjak za prehrano in mlekarstvo dr. Treven še pojasnjuje, da maslo ne vsebuje le maščob, ampak tudi številne bioakativne snovi, kot so vitamini (A, D, E, K), bioaktivne beljakovine, polarni fosfolipidi in konjugirano linolno kislino. »Vse te snovi v kombinaciji z zdravimi prehranskimi navadami in življenjskim slogom prispevajo k optimalnemu delovanju našega organizma. Alternativa maslu so margarine, ki se ponašajo z ugodnejšo maščobno-kislinsko sestavo, saj vsebujejo večji delež nenasičenih maščob. Seveda pa v tem primeru ne moremo govoriti o tradicionalnih živilih našega področja, saj so margarine industrijski proizvod dvajsetega stoletja,« sklene strokovnjak.

Sama živila niso nezdrava, nezdrave so velike količine določenih živil

Dr. Treven je še poudaril, da sama živila niso nezdrava, ampak da so lahko nezdrave količine teh živil. Bistvo projekta »tradicionalni slovenski zajtrk« je, da se uporabijo živila, ki se pridelujejo na našem področju, zaradi česar nadomeščanje masla z drugimi podobnimi izdelki ni smiselno.

Sicer je tradicionalni slovenski zajtrk sestavljen iz kruha, masla, medu, mleka in jabolka (ali drugega svežega oz. suhega sadja brez dodanega sladkorja). Lani so ga postregli več kot 280.000 otrokom v vrtcih in šolah.

In če je govor o maslu, smo lani v Sloveniji za kilogram masla odšteli v povprečju 10,10 evra. Septembra letos je bil ta mlečni izdelek za 0,4 odstotka dražji kot pred enim letom. Lani smo v Sloveniji izdelali 2.456 ton masla in mlečnih namazov; izvozili smo jih 269 ton, uvozili pa 3.288 ton, poroča Statistični urad.