Dr. Ocvirk ob prvi molitvi v mošeji Hagija Sofija: Krščanske cerkve in Zahod se odzivajo medlo, ker ne razumejo fundamentalizma islama

Vir osn. foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Turško sodišče je pred dvema tednoma  carigrajski Hagiji Sofiji, ikoničnemu spomeniku tako krščanstva kot islama, odvzelo status muzeja, dodeljen z odločbo iz leta 1934.  S tem je sledilo ambiciji predsednika Erdogana, da jo spremeni v mošejo.

Odločitev je požela veliko nasprotovanja, tudi na strani muslimanskih teologov, danes pa se je kljub temu v njej odvila prva muslimanska molitev.

Kako gledajo na odločitev turškega sodišča in na to, da je Hagija Sofija od danes naprej tudi »de facto« mošeja, smo povprašali poznavalca dveh generacij - profesorja dr. Draga K. Ocvirka in mladega redovnika Jana Dominika Bogataja.

Pred stavbo nekdanjega muzeja se je že pred začetkom petkove molitve zbralo več sto muslimanskih vernikov. V spremstvu verskih voditeljev in članov turške vlade je prispel tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan.

Na stavbi Hagije Sofije je poslej zeleni znak, na katerem je z zlatimi črkami v turškem, arabskem in angleškem jeziku zapisano Hagija Sofija, velika mošeja. Na tla so položili svetlo turkizno preprogo. Izobesili so tudi bele zavese, ki v času molitve prekrivajo mozaik device Marije z Jezuščkom in ostalimi krščanskimi simboli.

Umetnostne zgodovinarje in predstavnike Unesca, ki opozarjajo na to, da je Hagija Sofija na seznamu svetovne kulturne dediščine, ob tem skrbi, ker bodo krščanske ikone v stavbi med molitvijo prekrite ali zatemnjene s posebnim svetlobnim sistemom, kar bi jih dolgoročno lahko uničilo.

Odločitev so z "grenkobo in ogorčenjem" sprejeli ruski patriarh Kiril in drugi pravoslavni verski vodje, "veliko bolečino" pa je ob tem izrazil tudi papež Frančišek, katerega si je Erdogan drznil povabiti na obisk mošeje.

Simbol enotnosti za pripadnike vseh veroizpovedi

Hagija Sofija, Cerkev svete Božje modrosti, je bila zgrajena pred 1.500 leti pod bizantinskim cesarjem Justinijanom. Bila je največja cerkev vzhodnorimskega imperija in več stoletij največja katedrala na svetu. Po izgradnji je bila skoraj 700 let bizantinska krščanska katedrala, nato kratek čas katoliška stolnica in zatem dve stoletji grška pravoslavna stolnica, od leta 1453 do leta 1934 pa je bila po tem, ko je Osmansko cesarstvo zasedlo Carigrad, osmanska mošeja. Leta 1985 je bila uvrščena na seznam Unescove svetovne dediščine.

Kot muzej je bila prvič odprta leta 1935, leto po tem, ko je odločitev turškega sveta ministrov odobril ustanovitelj moderne Turčije Mustafa Kemal Ataturk. Od takrat je služila kot simbol sekularizacije, pa tudi enotnosti, odprta je bila za pripadnike vseh ver.

Muslimanski teologi: To je žalitev nemuslimanov in poglabljanje islamofobije


Z javnim pismom so se včeraj oglasili tudi liberalnejši muslimanski teologi v Turčiji in odlok ocenili kot »resno in nepopravljivo napako«.

Po njihovem mnenju izkoriščanje Hagije Sofije za politično orodje »uničuje sporočilo o spravi in pravičnosti islama, katerega središčna točka je mir«. Zgradbo so, še dodajajo, zgradili pravoslavni kristjani, »poskus, da si jo z dekretom prilasti islam, bo zato povečal sovraštvo do islama«.

Kot še opozarjajo tako imenovani »kemalistični teologi«, bo sprememba statusa Hagije Sofije nedvomno »užalila nemuslimanski svet in poglobila islamofobijo«.

Drago K. Ocvirk: Erdogan pošilja jasno sporočilo, da muslimanski svet dobiva novega Saladina


Izvrsten poznavalec islama, profesor dr. Drago K. Ocvirk, za Domovino izpostavlja, da je bil mirovni sporazum v Lozani med zmagovalci in Turčijo, ki je uredil meje med novimi državami po razpadu Otomanskega imperija, podpisan 24. julija 1923. Zato ni naključje, da je turški predsednik Erdogan izbral prav ta datum, da cerkev Svete Modrosti spremeni iz muzeja v džamijo.

»Danes se je prvih petkovih molitev njej udeležil tudi sam in s tem poslal jasno sporočilo, da ga Atatürkove zaveze v Lozani ne navzven ne navznoter ne zavezujejo več. Sam je že večkrat jasno povedal, da namerava na islamskih načelih obnoviti Otomanski imperij, in sicer do leta 2071, ko bo Turčija slavila tisočletnico zmage Seldžukov nad Bizancem pri Manzikertu,« pravi dr. Ocvirk.

Izpostavlja, da v Turčiji nasprotujejo tej spremembi laični krogi, ki vidijo v njej Erdoganovo odvračanje pozornosti od slabega gospodarskega stanja v državi. Po julijski javnomnenjski raziskavi tako razmišlja 43 % Turkov. Vendar odkar so ti krogi sodelovali pri obglavljenju vojske, ki je bila steber Atatürkove laične republike, nimajo moči, da bi ustavili Erdoganovo različico militantnega islamizma.

Erdogan pa na drugi strani sporoča islamskemu sunitskemu svetu, da se z njim pobira iz ponižanj, ki jih je bil deležen po propadu Otomanskega imperija, da je spet dobil voditelja, novega Saladina.

Cerkev se odziva medlo, ker ne razume islama v njeni fundamentalistični izvedbi


Razume se, pravi Drago K. Ocvirk, da so krščanske Cerkve kritične do Erdoganeve reislamizacije Svete Modrosti. »Carigrajski patriarh, ki ima v Turčiji zvezane roke, se je odzval zgolj previdno, podobno tudi papež Frančišek, ki je povedel, da ga to »zelo boli«. V enakem duhu se je odzvalo vodstvo Svetovnega sveta Cerkva, ki je v pismu Erdogano omenilo svojo »bolečino in žalost«.

»Razlogov za v bistvu medel odziv zahodnih držav in Cerkva je gotovo veliko. Vendar se mi zdi, da je največji ta, da ne poznajo in ne razumejo islama, sploh pa ne v njegovi sedaj prevladujoči islamistični fundamentalistični in džihadistični izvedbi. Ta je bistveno politična in ekpanzionistična z jasnim alternativnim projektom liberalni demokraciji, pravni državi in človekovim pravicam.«

Jan Dominik Bogataj: To je velik poraz vatikanske diplomacije


Redovnik Jan Dominik Bogataj, doktorski študent patrologije na univerzi Augustinianum v Rimu pravi, da je cerkev svete Božje Modrosti enkrat že dozorela v simbol, kako lahko človeštvo preseže zgodovino in ne postane njena žrtev, kar se z avtokratsko odločitvijo Erdogana, ki verjetno ni nepovezana z njegovimi notranjepolitičnimi težavami, zopet dogaja.

Cerkev je kakor častitljiv srednjeveški kodeks, ki ga je potrebno ohranjati z vsemi odtisi, ki so jih stoletja pustila na njegovih foliantih, da ga lahko občudujemo, proučujemo in ohranimo zanamcem, pravi Jan Dominik Bogataj.

»Zame osebno je to velik poraz zahodne, še posebej pregovorno vplivne vatikanske diplomacije, ki navzven več od papeževega "sono addolorato (užaloščen sem)" in zavrnitve perverznega vabila na prvo ponovno javno muslimansko molitev, ni pokazala nič. Islamska Turčija, ki ob Carigradu v Anatoliji, prvi krščanski deželi, ter teritoriju največjega razcveta zgodnjega krščanstva (na Vzhodu), deželi največjih krščanskih mislecev - cerkvenih očetov, paradoksalno "varuje" najdragocenejšo dediščino v svetovnem merilu, a se do nje obnaša večkrat zaničljivo in zgolj pragmatično-tolerantno (turizem), se bo v slogu starih kalifov in Otomanov ustavila zgolj po trčenju ob drugo silo,« pravi redovnik.

"Bog nas varuj sile orožja, želel pa bi, da bi se svetovna javnost (kje je progresivna turška opozicija?) jasno in odločno zoperstavila tovrstnim totalitarnim in nazadnjaškim dejanjem ter pokazala, da je spoštljivo mirno sobivanje velika vrednota," še dodaja Dominik Bogataj.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

vzgoja, otroci, mobilni telefoni, digitalna tehnologija
Digitalni vrstniki
21. 7. 2024 ob 13:11
Film, Marija Magdalena
Marija Magdalena
21. 7. 2024 ob 9:30