Dr. Matej Avbelj, Ius-info: Epilog Konference o prihodnosti EU
Dr. Matej Avbelj v komentarju na Ius-info piše o scenarijih po predlogih, ki jih je dala Konferenca o prihodnosti EU, ki je potekla leto dni.
Po njegovi oceni je prvi mogoč scenarij, da se sedaj ne zgodi nič, drugi, da bo več deset reformnih priporočil državljanov EU podlaga za spremembe dejanskega in/ali formalnega delovanja EU, kar bi bila po Avbljevi oceni najmanj tvegana pot. Tretji scenarij je, da bi bila Konferenca odskočna deska za spremembo ustanovnih pogodb. "To bi bilo mogoče uporabiti za poenostavitev nekaterih postopkov odločanja, zlasti v smeri še večjega premika od soglasja k odločanju s kvalificirano večino," ocenjuje Avbelj.
"Že dolgo vztrajam, da bi veljalo v okviru reformnega scenarija EU razmisliti o uniji koncentričnih krogov. Ta bi se iz evrskega območja postopno rahljala navzven in tako medse, v vsej njihovi raznolikosti, zajela vse ostale države članice in celo tiste, ki to niso. Prav to pa je tisto, za kar se je v svojem govoru ob zaključku Konference o prihodnosti EU zavzel francoski predsednik Emanuel Macron, ki se mu je, resda precej previdno, pridružil tudi nemški kancler," še piše Avbelj.
Po njegovi oceni bi tako uredili tudi položaj Ukrajine, zahodnega Balkana, Združenega kraljestva ter drugih držav, ki še posebej v kontekstu novega svetovnega reda sodijo v »evropsko skupnost«, ne pa tudi (že) nujno v Evropsko unijo – zato se zavzema za tretji scenarij, ki ga ocenjuje tudi kot najboljšega za Slovenijo.
Celoten prispevek lahko preberete na Ius-info.si.
Po njegovi oceni je prvi mogoč scenarij, da se sedaj ne zgodi nič, drugi, da bo več deset reformnih priporočil državljanov EU podlaga za spremembe dejanskega in/ali formalnega delovanja EU, kar bi bila po Avbljevi oceni najmanj tvegana pot. Tretji scenarij je, da bi bila Konferenca odskočna deska za spremembo ustanovnih pogodb. "To bi bilo mogoče uporabiti za poenostavitev nekaterih postopkov odločanja, zlasti v smeri še večjega premika od soglasja k odločanju s kvalificirano večino," ocenjuje Avbelj.
"Že dolgo vztrajam, da bi veljalo v okviru reformnega scenarija EU razmisliti o uniji koncentričnih krogov. Ta bi se iz evrskega območja postopno rahljala navzven in tako medse, v vsej njihovi raznolikosti, zajela vse ostale države članice in celo tiste, ki to niso. Prav to pa je tisto, za kar se je v svojem govoru ob zaključku Konference o prihodnosti EU zavzel francoski predsednik Emanuel Macron, ki se mu je, resda precej previdno, pridružil tudi nemški kancler," še piše Avbelj.
Po njegovi oceni bi tako uredili tudi položaj Ukrajine, zahodnega Balkana, Združenega kraljestva ter drugih držav, ki še posebej v kontekstu novega svetovnega reda sodijo v »evropsko skupnost«, ne pa tudi (že) nujno v Evropsko unijo – zato se zavzema za tretji scenarij, ki ga ocenjuje tudi kot najboljšega za Slovenijo.
Celoten prispevek lahko preberete na Ius-info.si.
Povezani članki
Zadnje objave
Kako smo zidali hiše (6/10): Izjemne delovne ekipe na terenu
30. 8. 2026 ob 19:00
Orjaška Marija sredi Poljske: vrnitev vere ali duhovna kriza?
30. 8. 2026 ob 18:08
Le začniva pri Homêri … da o črni Heleni (in polnih blagajnah) niti ne govorimo
30. 8. 2026 ob 14:30
Dizel bi se lahko občutno pocenil, bencin pa podražil: kakšne bodo cene od torka?
30. 8. 2026 ob 13:20
Ivankine in Žanove sledi (8/10): Čas Ivanovih neugnanih počitnic
30. 8. 2026 ob 11:50
Kam na izlet: Blejska koča, Pokljuka in Radovljica
30. 8. 2026 ob 9:00
Ekskluzivno za naročnike
Kako smo zidali hiše (6/10): Izjemne delovne ekipe na terenu
30. 8. 2026 ob 19:00
Le začniva pri Homêri … da o črni Heleni (in polnih blagajnah) niti ne govorimo
30. 8. 2026 ob 14:30
Ivankine in Žanove sledi (8/10): Čas Ivanovih neugnanih počitnic
30. 8. 2026 ob 11:50
Prihajajoči dogodki
AVG
30
AVG
31
Zaključni dogodek projekta premična e-dediščina
09:30 - 12:00
AVG
31
Festival Tartini: »Od Händla do galantnega stila«
19:30 - 21:00
SEP
04
Mučenci med Slovenci – 30
19:00 - 20:00
SEP
04
7. Slovenski večer v Celovcu
19:00 - 22:00
2 komentarja
rasputin
Prihodnost Evrope si režiserji sprememb zamišljajo kot Združene države Evrope. Bruslej naj bi postal vsemogočna prestolnica centralistično vodenega imperija, države članice pa naj bi postale le nekakšne lokalne administrativne enote.
Ključne politike v bistvu že zdaj de facto sprejema bruseljska birokracija, v prihodnosti naj bi vedno večje pristojnosti Bruslja potrdili tudi de iure.
Peter Klepec
Ja, tako nekako kot je v SLO Ljubljana vsemogocna prestolnica, Spodnji Duplek, pa, to kar pac je.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.