Dr. Matej Avbelj, Ius-info: Epilog Konference o prihodnosti EU
Dr. Matej Avbelj v komentarju na Ius-info piše o scenarijih po predlogih, ki jih je dala Konferenca o prihodnosti EU, ki je potekla leto dni.
Po njegovi oceni je prvi mogoč scenarij, da se sedaj ne zgodi nič, drugi, da bo več deset reformnih priporočil državljanov EU podlaga za spremembe dejanskega in/ali formalnega delovanja EU, kar bi bila po Avbljevi oceni najmanj tvegana pot. Tretji scenarij je, da bi bila Konferenca odskočna deska za spremembo ustanovnih pogodb. "To bi bilo mogoče uporabiti za poenostavitev nekaterih postopkov odločanja, zlasti v smeri še večjega premika od soglasja k odločanju s kvalificirano večino," ocenjuje Avbelj.
"Že dolgo vztrajam, da bi veljalo v okviru reformnega scenarija EU razmisliti o uniji koncentričnih krogov. Ta bi se iz evrskega območja postopno rahljala navzven in tako medse, v vsej njihovi raznolikosti, zajela vse ostale države članice in celo tiste, ki to niso. Prav to pa je tisto, za kar se je v svojem govoru ob zaključku Konference o prihodnosti EU zavzel francoski predsednik Emanuel Macron, ki se mu je, resda precej previdno, pridružil tudi nemški kancler," še piše Avbelj.
Po njegovi oceni bi tako uredili tudi položaj Ukrajine, zahodnega Balkana, Združenega kraljestva ter drugih držav, ki še posebej v kontekstu novega svetovnega reda sodijo v »evropsko skupnost«, ne pa tudi (že) nujno v Evropsko unijo – zato se zavzema za tretji scenarij, ki ga ocenjuje tudi kot najboljšega za Slovenijo.
Celoten prispevek lahko preberete na Ius-info.si.
Po njegovi oceni je prvi mogoč scenarij, da se sedaj ne zgodi nič, drugi, da bo več deset reformnih priporočil državljanov EU podlaga za spremembe dejanskega in/ali formalnega delovanja EU, kar bi bila po Avbljevi oceni najmanj tvegana pot. Tretji scenarij je, da bi bila Konferenca odskočna deska za spremembo ustanovnih pogodb. "To bi bilo mogoče uporabiti za poenostavitev nekaterih postopkov odločanja, zlasti v smeri še večjega premika od soglasja k odločanju s kvalificirano večino," ocenjuje Avbelj.
"Že dolgo vztrajam, da bi veljalo v okviru reformnega scenarija EU razmisliti o uniji koncentričnih krogov. Ta bi se iz evrskega območja postopno rahljala navzven in tako medse, v vsej njihovi raznolikosti, zajela vse ostale države članice in celo tiste, ki to niso. Prav to pa je tisto, za kar se je v svojem govoru ob zaključku Konference o prihodnosti EU zavzel francoski predsednik Emanuel Macron, ki se mu je, resda precej previdno, pridružil tudi nemški kancler," še piše Avbelj.
Po njegovi oceni bi tako uredili tudi položaj Ukrajine, zahodnega Balkana, Združenega kraljestva ter drugih držav, ki še posebej v kontekstu novega svetovnega reda sodijo v »evropsko skupnost«, ne pa tudi (že) nujno v Evropsko unijo – zato se zavzema za tretji scenarij, ki ga ocenjuje tudi kot najboljšega za Slovenijo.
Celoten prispevek lahko preberete na Ius-info.si.
Povezani članki
Zadnje objave
Zaradi očitkov o negospodarnem ravnanju razrešena celotna uprava stanovanjskega sklada
29. 10. 2026 ob 17:50
Varuh pred dnevom mrtvih opozoril na pravico do pokopa
29. 10. 2026 ob 17:32
Vlada bi delovne pogoje posebnih policijskih enot urejala z uredbo
29. 10. 2026 ob 17:08
Odprto pismo Slovenkam in Slovencem
29. 10. 2026 ob 15:50
Kokotova o financiranju aktivizma: Vprašanje so milijoni, ne letalska vozovnica
29. 10. 2026 ob 15:04
Bi z uskladitvijo obeh projektov prihranili del dragih posegov?
29. 10. 2026 ob 13:29
Ekskluzivno za naročnike
Domovina št. 275: S SKOK-om do bolj učinkovitega pravosodja
28. 10. 2026 ob 6:10
Domovina 275: S SKOK-om do bolj učinkovitega pravosodja
28. 10. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
NOV
01
NOV
02
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 19:00
NOV
06
Tečaj za zaročence v Domu sv. Jožef
17:00 - 13:30
Video objave
[Video] Dr. Nir Shaviv: Podnebja ne določa samo CO2 (Vroča tema, 22. 10. 2026)
22. 10. 2026 ob 17:49
2 komentarja
rasputin
Prihodnost Evrope si režiserji sprememb zamišljajo kot Združene države Evrope. Bruslej naj bi postal vsemogočna prestolnica centralistično vodenega imperija, države članice pa naj bi postale le nekakšne lokalne administrativne enote.
Ključne politike v bistvu že zdaj de facto sprejema bruseljska birokracija, v prihodnosti naj bi vedno večje pristojnosti Bruslja potrdili tudi de iure.
Peter Klepec
Ja, tako nekako kot je v SLO Ljubljana vsemogocna prestolnica, Spodnji Duplek, pa, to kar pac je.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.