Dr. Jelena Juvan: Vprašanje je, koga bi ob morebitni vojaški nevarnosti sploh vpoklicali

Vir: Tamino Petelinšek/DOMOVINA

Intervju: dr. Jelena Juvan, predstojnica katedre za obramboslovje na FDV

Po besedah dr. Jelene Juvan s Katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede je imela Teritorialna obramba leta 1991 od 50.000 do 60.000 pripadnikov, Slovenska vojska pa ima v stalni sestavi približno 6.200 pripadnikov. Ob načrtih za zvišanje izdatkov za obrambo se sprašuje, koga bi sploh vpoklicali ob morebitni vojaški nevarnosti, če pa ljudje niso usposobljeni. Slovenija si mora prizadevati za vzdrževanje sedanjega zavezništva Nato oziroma ob njegovem morebitnem razpadu za izgradnjo novega. V našem interesu je, da smo del kolektivne obrambe. Smo majhni, a geostrateško pomembni.

Doc. dr. Jelena Juvan je predavateljica in raziskovalka na Katedri za obramboslovje in Obramboslovnem raziskovalnem centru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Na fakulteti je zaposlena od leta 2003. Je predavateljica pri predmetih Varnostna in obrambna politika EU, Strokovna praksa, Varnost v informacijski družbi, Obrambni in varnostni sistem ter Kibernetska varnost. Od leta 2021 je predstojnica Katedre za obramboslovje in Oddelka za politologijo ter podpredsednica Evroatlantskega sveta Slovenije. Je članica Natove raziskovalne skupine HFM-318 Retention in the Armed Forces (Zadrževanje kadra v oboroženih silah).

Trenutno je vodja raziskovalnega projekta Vojaški poklici in mladi v Republiki Sloveniji, katerega naročnik je MORS. Je avtorica več znanstvenih člankov, objavljenih v domačih in tujih znanstvenih revijah. Kot članica raziskovalne skupine je sodelovala v številnih nacionalnih in tujih raziskovalnih projektih na področju vojaške sociologije, kriznega upravljanja in vodenja, sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v RS, dobrobiti pripadnikov Slovenske vojske in njihovih družinskih članov, če omenimo samo nekatera raziskovalna področja.

Po incidentu v Beli hiši, ko sta pred kamerami na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega pritisnila predsednik ZDA Donald Trump in podpredsednik J. D. Vance, je Zelenski vendarle sprejel primat ZDA v pogajanjih z Rusijo za ustavitev vojne. A zelo verjetno se bodo ta pogajanja končala ugodno za Rusijo, saj bo Ukrajina potisnjena v kot.

Kot kaže, Ukrajina dejansko nima izbire. Predsednik Trump nastopa s pozicije moči, saj so ZDA največja vojaška sila na svetu. V interesu mu je čimprejšnje končanje vojne, kako pa se bo končala z vidika posledic za Ukrajino, ga ne zanima prav dosti. Zdi se, da Zelenskemu niti niso bile dane kakšne druge možnosti, to v resnici niti niso bila pogajanja. Ko bo prišlo do konca vojne, bodo očitno deli Ukrajine, ki jih je zavzela Rusija, ostali njeni, Ukrajina pa bo sklenila sporazum z ZDA za izkoriščanje svojih naravnih bogastev, med drugim redkih rudnin. S tem tudi na tem področju izgublja suverenost. Za Trumpa je problem te vojne drugotnega pomena, želi se usmeriti na Kitajsko in nasploh na Indopacifik.

Preberite cel intervju; o varnosti v svetu in naši pripravljenosti.

 

Za ogled se:

Želite prebrati ta članek?
Enkratni nakup članka:
1,00 €
Prijavi se
Ste že naročnik?
Naroči se
Naročnina že od:
14,58 €
na mesec

Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom. Oglejte si naše naročniške pakete.

Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin? Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.