Dr. Jelena Juvan: Vprašanje je, koga bi ob morebitni vojaški nevarnosti sploh vpoklicali
Intervju: dr. Jelena Juvan, predstojnica katedre za obramboslovje na FDV
Po besedah dr. Jelene Juvan s Katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede je imela Teritorialna obramba leta 1991 od 50.000 do 60.000 pripadnikov, Slovenska vojska pa ima v stalni sestavi približno 6.200 pripadnikov. Ob načrtih za zvišanje izdatkov za obrambo se sprašuje, koga bi sploh vpoklicali ob morebitni vojaški nevarnosti, če pa ljudje niso usposobljeni. Slovenija si mora prizadevati za vzdrževanje sedanjega zavezništva Nato oziroma ob njegovem morebitnem razpadu za izgradnjo novega. V našem interesu je, da smo del kolektivne obrambe. Smo majhni, a geostrateško pomembni.
Doc. dr. Jelena Juvan je predavateljica in raziskovalka na Katedri za obramboslovje in Obramboslovnem raziskovalnem centru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Na fakulteti je zaposlena od leta 2003. Je predavateljica pri predmetih Varnostna in obrambna politika EU, Strokovna praksa, Varnost v informacijski družbi, Obrambni in varnostni sistem ter Kibernetska varnost. Od leta 2021 je predstojnica Katedre za obramboslovje in Oddelka za politologijo ter podpredsednica Evroatlantskega sveta Slovenije. Je članica Natove raziskovalne skupine HFM-318 Retention in the Armed Forces (Zadrževanje kadra v oboroženih silah).
Trenutno je vodja raziskovalnega projekta Vojaški poklici in mladi v Republiki Sloveniji, katerega naročnik je MORS. Je avtorica več znanstvenih člankov, objavljenih v domačih in tujih znanstvenih revijah. Kot članica raziskovalne skupine je sodelovala v številnih nacionalnih in tujih raziskovalnih projektih na področju vojaške sociologije, kriznega upravljanja in vodenja, sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v RS, dobrobiti pripadnikov Slovenske vojske in njihovih družinskih članov, če omenimo samo nekatera raziskovalna področja.
Po incidentu v Beli hiši, ko sta pred kamerami na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega pritisnila predsednik ZDA Donald Trump in podpredsednik J. D. Vance, je Zelenski vendarle sprejel primat ZDA v pogajanjih z Rusijo za ustavitev vojne. A zelo verjetno se bodo ta pogajanja končala ugodno za Rusijo, saj bo Ukrajina potisnjena v kot.
Kot kaže, Ukrajina dejansko nima izbire. Predsednik Trump nastopa s pozicije moči, saj so ZDA največja vojaška sila na svetu. V interesu mu je čimprejšnje končanje vojne, kako pa se bo končala z vidika posledic za Ukrajino, ga ne zanima prav dosti. Zdi se, da Zelenskemu niti niso bile dane kakšne druge možnosti, to v resnici niti niso bila pogajanja. Ko bo prišlo do konca vojne, bodo očitno deli Ukrajine, ki jih je zavzela Rusija, ostali njeni, Ukrajina pa bo sklenila sporazum z ZDA za izkoriščanje svojih naravnih bogastev, med drugim redkih rudnin. S tem tudi na tem področju izgublja suverenost. Za Trumpa je problem te vojne drugotnega pomena, želi se usmeriti na Kitajsko in nasploh na Indopacifik.
Preberite cel intervju; o varnosti v svetu in naši pripravljenosti.
Za ogled se:
Želite prebrati ta članek?
Prijavi se
Naroči se
Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom.
Oglejte si naše naročniške pakete.
Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin?
Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski
številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.
Zadnje objave

Trump – prvih sto dni

Naivnost katoličanov

V Azilnem domu Vič v Ljubljani varnostniki hkrati preprodajalci drog?

Kisovec, nekdanje rudarsko mesto

Domovina 198: Trumpa je treba jemati resno, ne pa dobesedno

V Celju so »zavezniki« ubili vsaj 83 ljudi (15. del)
Ekskluzivno za naročnike

Trump – prvih sto dni

V Azilnem domu Vič v Ljubljani varnostniki hkrati preprodajalci drog?

Kisovec, nekdanje rudarsko mesto
Prihajajoči dogodki
Dr. Franjo Kresnik: Med spretnostjo in umetnostjo
Predavanje: Čarobni svet razumevanja ADHD
Ansambel Saša Avsenika in Firbci - Žur leta Pr' Pišek
Video objave
Izbor urednika

Domovina 198: Trumpa je treba jemati resno, ne pa dobesedno

Že 197. številka tednika Domovina - in naročniška akcija

5 komentarjev
Andrej Muren
Že takrat, ko so odpravili naborniški sistem, so se pojavljali glasovi, da je to velika neumnost, ki bo povzročila vojaško nepismenost. Ta se je po dobrih 20 letih res zgodila. Danes so med civilisti vojaško (delno) usposobljeni le še moški, starejši od 50 let, torej prestari, da bi jih vpoklicevali. Kako si lahko nekdo predstavja obrambo Slovenije s 6.000 slabo usposobljenimi in še slabše oboroženimi vojaki, če ti sploh zaslužijo ta naziv?
To se je zgodilo zaradi več razlogov. Najprej zaradi politikantstva, ker so leve in desne stranke populistično licitirale, katera bo dala več. Sledila je politična naivnost, da vojn v zgodovini ne bo več, če pa se že bodo kje zravsali, nas bodo branili drugi. Halo!? Kdo so ti drugi? Na koncu pa smo še nasedli Amerikancem, da Slovenija ne potrebuje več kot eno samo lahko brigado (ki naj bi se potem pretepala v tujini za ameriške interese, kar nam seveda niso povedali.).
Na koncu pa pride ameriški predsednik Trump in nam pove, da se lahko zanašamo le sami nase. Mimogrede lahko še omenimo, da s tisto našo brigado ni nič in še dolgo ne bo nič, saj nismo sposobni vzpostaviti niti enega delujočega bataljona. Katastrofalna nedržavotvornost našega naroda, res pa je, da naša levica sabotira razvoj lastnih obrambnih sil že od leta 1990 dalje. In večino časa po tem letu je bila ona na vladi.
Pristali smo na mesto države z najbolj šibko vojsko v vsej Evropi, celo mali Luksemburg ima močnejšo, vsaj po oborožitvi in izurjenosti vojakov. V 35 letih manko vloženih sredstev v vojaško opremo znaša že vsaj 70 milijard EUR (2 milijardi EUR letno v povprečju). Glede na divje proračunsko zapravljanje vseh levih vlad, bi ob pametnem gospodarjenju z lahkoto zagotovili letno vsaj 5% BDP za obrambo, ne da bi bil kdor koli na škodi (razen tatinskih levakov seveda).
Potem je tu še naborniški sistem. Ta že od vsega začetka (od leta 1991) ni bil zasnovan tako, da bi funkcioniral. Tedanji komunisti so nam namreč podtaknili civilno služenje vojaškega roka v enaki dolžini, jasno je, zakaj že po nekaj letih ni bilo možno izvajati nabora, saj je komajda kdo še hotel priti v vojsko. (Ali je v našim levakom tako ljubi SFRJ obstajalo civilno služenje vojaškega roka?)
Če bi hoteli kolikor toliko usposobiti ljudi za obrambo, bi služenje vojaškega roka moralo trajati vsaj 8 mesecev, brez kakšnih civilnih služenj seveda. In spet bi morali uvesti občasne vojaške vaje za rezerviste. Mislim, da bi se tu lahko zelo zgledovali po Švici. Tudi ne bi bil velik problem, kam namestiti rekrute, saj pri tako majhnem številu mladih, kolikor jih še imamo, teh v kasarnah ne bi bilo nikoli več kot nekaj tisoč hkrati.
BARBARA RAKUN
Glej, Andrej, lahko se javiš prostovoljno in greš po svetu bojevat vojne. NI problema, če imaš takšno mišljenje. Ampak moj sin (ki je zaenkrat osnovnošolec) se zagotovo ne bo bojeval za elite, za bogataše, za preseratorje, za politike, ki delajo zdraho ves čas. Hvala, ne!
Anton Vidmar
Koga le...VSE moške od 19-22 let in ženske prostovoljke. Če bi bilo potrebno,pa vse tiste,ki pri 30 živijo pri mami,a ne.
Peter Klepec
Rabi se pilote, informatike, … Strelci so iz mode.
Anton Vidmar
Klepec,sovražnik ni premagan,dokler na njegovo ozemlje ne stopi noga vojaka. Piloti so ogrožena vrsta odkar imamo protiletalske rakete !
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.