Dr. Boštjan M. Zupančič: proces proti dr. Strehovcu se mora končati zdaj (1. del pogovora)

Dr. Boštjan M. Zupančič je ugledni pravni strokovnjak, nekdanji ustavni sodnik, dolga leta pa je pravico delil tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu. Danes se o perečih družbenih temah veliko oglaša na družabnih omrežjih Facebook in Twitter, s svojimi izjavami pa pogosto razburka slovensko javnost.

S pravnikom, filozofom in prejemnikom bodeče neže za najbolj seksistično izjavo leta 2017 smo se na Domovini pogovarjali o, po njegovem mnenju, montiranem procesu zoper dr. Tadeja Strehovca, ki se nadaljuje danes, o stanju pravne države v Sloveniji in družbi nasploh.

Sojenje dr. Tadeju Strehovcu se je začelo prejšnji teden, o čemer smo na Domovini že pisali.

Dr. Zupančič, obtožnica, ki jo je sestavilo tožilstvo, je med drugim v nasprotju z navodili Vrhovnega državnega tožilstva. Pred prvo obravnavo je šla skozi roke najmanj petih pravnikov s pravniškim državnim izpitom. Gre za ljudi, ki jim lahko rečemo pravni strokovnjaki. Kako komentirate to situacijo?

Sami veste, kakšno je stanje na Pravni fakulteti. Problem je personalna sestava našega sodstva, da so lahko pristali na tako očitno logično napako glede 297. člena Kazenskega zakonika. Tukaj sta po moje dve možnosti. Ali je IQ teh oseb relativno nizek, da tega niso uvidele, ali pa gre za čisto enostavno montiran proces. Oziroma za oboje. Če je res, da gre za montiran proces, ima namene predhodne cenzure (prior restraint), avtocenzure.

Obtožni predlog proti dr. Strehovcu ne stoji na čemerkoli, kar bi bilo logično, verjetno, možno.

Odločili ste se napisati memorandum v zadevi Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani proti dr. Tadeju Strehovcu in Zavodu 24kul. Zakaj? Mislim, da niste edini pravnik v državi, ki v tej obtožnici ne vidi smisla.

Ni vprašanje, ali vidite smisel ali ne, ampak ali obstajajo čisto tehnične pravne osnove za presojo tega obtožnega predloga proti dr. Strehovcu. To ni vprašanje o moji osebni motivaciji. Če so prišli k meni in me prosili za pravno mnenje, sem ga (proti plačilu) naredil.

Sodba ESČP Handyside proti Združenemu Kraljestvu govori o tem, da svoboda govora velja tudi za informacije, ki užalijo, šokirajo in niso splošno družbeno sprejemljive.

Namen svobode izražanja je, da naj bodo predvsem mediji tim. Watchdog – pes čuvaj demokracije. Vleči mejo kakršnegakoli omejevanja je zelo težko. V Ameriki sploh nemogoče, v Angliji tudi, v Evropi imate pa tako imenovane osebnostne pravice. Gre za pravice, ki so varovane po civilnem pravu: osebna nedotakljivost, pravica do reputacije, ne biti žaljen … Recimo, da bi Zavod 24.kul napadel konkretno kakšno protagonistko abortusa v Sloveniji, feministko, Svetlano Slapšak; potem bi ona, če bi se čutila prizadeto, užaljeno itd., lahko naperila zasebno tožbo zaradi žalitve, prizadetosti svojih osebnostnih pravic. To je pa tudi vse.

Sovražni govor sploh ni pravni termin, a se zadnje čase z njim na veliko opleta. Občutek v Sloveniji je, da je svoboda govora dovoljena samo za mnenja in ideje levičarjev, ko gre za menja in ideje desničarjev, pa svoboda govora nima nobene teže več.

Mi pač živimo v kontinuiteti prejšnjega režima. Nosilci ideologije so se po letu 1991 poskrili v mišje luknje, ni jih bilo nikjer. Bilo jih je zelo strah. Otroke so poslali na šolanje v tujino, sami pa so se poskrili in so bili zelo ponižni kar nekaj časa. Zdaj pa so prišli na plano, ker se čutijo dovolj medijsko in sicer podprte.

Od vsega začetka so Ljubo Bavcon in ostali v svojo obrambo navajali točno tisto, kar so prej 45 let kršili. To so človekove pravice. V Odboru za človekove pravice Milana Kučana je bil Bavcon zraven, ker so točno vedeli, da če bo prišlo do spremembe režima, česar so se bali, potem je zanje edina obramba, da imajo človekove pravice. Absurd te situacije je, da so tisti, ki so prej najbolj sistematično kršili, oziroma stali zraven pri kršenju človekovih pravic, tisti, ki zdaj najbolj poudarjajo človekove pravice. To gre zdaj v njihovo korist in to so zelo lepo izvedli.

Zakaj jih nihče ne razkrinka?

Saj jih, kolikor se da. Problem pa je isti kot v Italiji, Franciji in ZDA. Če ljudje ne bodo volili, če ne bodo tisti, ki imajo spodobna stališča, pa ni nujno ali desna ali leva, šli na volišča, bodo po tem demokratičnem načelu prihajali na oblast njihovi eksponenti, ki so nosilci te kontinuitete in pokvarjenosti prejšnjega režima. Ti ljudje so zelo pokvarjeni. Osebno vem, ker sem bil na Ustavnem sodišču z njimi, nekateri so bili moji kolegi na Pravni fakulteti. Konec koncev se lahko svojo pokvarjenost v družbi zdaj grejo, ker so bili njihovi eksponenti od Cerarja do Jankovića itd. demokratično izvoljeni.

Dokler bodo taki ljudje demokratično izvoljeni, imajo v državi legitimno oblast. Ker demokracija je logika najnižjega skupnega imenovalca. Če v državi z dvema milijonoma ni dovolj volivcev, ki bi volili drugače, je tako, kot je pri nas.

Če ljudje volijo nekega Šarca, ki je nov obraz in če delajo, bogu bodi potoženo, na desni strani hude napake in s tem odbijajo določen del volivcev, potem so rezultati takšni kakršni so.

Pri ohranjanju kontinuitete režima imajo veliko in pomembno vlogo tudi mediji. Kakšna je medijska krajina v Sloveniji?

Mediji so bistveni. Medijska krajina v Sloveniji je bila dolgo časa puščava. Če se RTV danes obnaša tako kot se, pristransko, s tem, da mi plačujemo zato, da nam perejo možgane, potem je to čista kontinuiteta prejšnjega režima. Desni, desno-sredinski mediji te kontinuitete nimajo in tudi financiranja ne. Medtem, ko se oni borijo za svoj obstanek, levi mediji za davkoplačevalski denar producirajo v veliki meri fake news – lažne novice.

Kontinuiteta režima na RTV se je lepo pokazala tudi ob napadu na Jožeta Možino in njegovo oddajo Pričevalci in Intervju, kjer je gostil Jožeta Dežmana.

To je ista stvar. Možina je na RTV predmet zelo grobega kršenja varovane novinarske svobode izražanja. Neki Tit Turnšek, ki se pred 10, 15 leti sploh ne bi upal oglasiti, se sedaj zelo pogumno oglaša, tako kot se oglašajo Bavcon in podobni, enostavno zato, ker jih ni več strah. Postalo jim je jasno, da z demokratičnimi procesi, z manipulacijo javnosti, z mediji, ki so v njihovih rokah, lahko dosežejo karkoli.

Temeljni problem slovenske situacije ta trenutek je, da ljudje ne hodijo volit. Če ljudje volijo nekega Šarca, ki je nov obraz in če delajo, bogu bodi potoženo, na desni strani hude napake in s tem odbijajo določen del volivcev, potem so rezultati takšni kakršni so.

Katere pa so, po vašem mnenju, ključne napake desnice, da ne pride na oblast in da se komaj prebije čez 1/3 sedežev v parlamentu in tako levici prepreči ustavne spremembe?

To morate pa vprašati gospoda Janšo. V politiki je tako: kdor meče blato, izgublja tla pod nogami. Tukaj so bile določene napake narejene in v bistvu je odgovor, kolikor je meni znano, v vprašanju zakaj NSi in SDS ne najdeta skupnega imenovalca. Če bi ga, bi bili danes v vladi. Odgovor na to vprašanje je treba poiskati pri SDS in NSi. Če ti dve stranki, ki sta si organsko podobni, ne prideta do skupnega imenovalca, potem imate na vladi Šarca in kot jeziček na tehtnici, s pravico veta, Luko Meseca in Levico.

V memorandumu, ki ste ga napisali za sojenje dr. Strehovcu, pišete o tem, da je v državah, kjer je splav legaliziran, tema o pravni subjektiviteti nasciturusa (nerojenega) potisnjena v tišino.

V trenutku, ko priznate pravno subjektiviteto nerojenega otroka, ali od samega začetka, ali od prvega trimestra itd. dalje, tisti trenutek ste vi odpravo tega nerojenega otroka priznali kot umor. Naklepni umor. Zakaj? Če otrok nima pravne subjektivitete, ste odpravil embrionično zmes celic, ki obstaja kot nekaj, kar je isto kot materino telo in nima pravne subjektivitete.

Po katoliški doktrini so se držali Platonovega pravila, da otrok dobi pravno subjektiviteto, ko pridobi dušo. V trenutku, ko priznate, da je nasciturus pravni subjekt, od tistega trenutka, je uboj tega nasciturusa naklepni umor, točno tako kot je to rekel papež Frančišek.

Bi morali začeti razpravo o tem, kdaj nasciturusu priznati pravno subjektiviteto?

Ta razprava teče že dolgo časa, ampak jo je prekrila radikalna feministična teorija, ki se je v Franciji začela širiti leta 1974 s Simone Veil, pri nas pa z Vido Tomšič že leta 1952. To niti ni tako zanimivo. Zanimivo je, da je to zanikanje pravne subjektivitete v nasprotju z določenimi drugimi stališči, ki jih pravo nujno mora zavzeti.

Če je ženska recimo noseča 2, 3 tedne in jo nekdo namerno poškoduje, potem je to lahko tudi naklepni uboj tega zarodka. Če pride do spontanega splava, lahko starši od bolnišnice zahtevajo truplo zarodka in ga pokopljejo z vsemi drugimi formalnostmi, ki so sicer pripoznane za pokop človeškega trupla. Še bolj zanimiva pa je odločba ESČP Vincent Lambert proti Franciji, kjer so Lambertu v vegetativnemu stanju priznali pravno subjektiviteto. Samo proti sebi je protislovno, če je ne priznate nekemu zarodku vsaj od nekega trenutka naprej.

Bi bilo mogoče, da bi obsodilna sodba v primeru dr. Strehovca prinesla prepoved razprave o splavu? Mnogi menijo, da je cilj tega sojenje ravno utišanje nasprotnikov splava.

Ne. Absolutno ne. Tega ne morejo narediti in tudi sodba v tej zadevi bo negativna. Ta obtožni predlog ne stoji na čemerkoli, kar bi bilo logično, verjetno, možno.

Če pride obsodilna sodba proti dr. Tadeju Strehovcu pred ESČP, se nam bo najverjetneje smejala cela Evropa.

A priori ne bo šla na ESČP. To se mora končati zdaj, vprašanje je samo, ali na okrožnem ali višjem sodišču, ker res ni nobene podlage za obsodbo. Možnosti, da bi šla ta zadeva na ESČP praktično ni. Če pa bi prišla na ESČP, je pa potem to čisto druga zgodba.

Bi se tak proces, kot sedaj poteka proti dr. Strehovcu, v neki razviti, zahodni državi sploh lahko zgodil?

Mislim, da ne. Problem slovenskega prava je, da je tukaj pravo pisano in se ga prakticira v slovenščini. Če se take stvari dogajajo v francoščini ali angleščini, potem zanje zve in jih razume cel svet. Če pa se nekaj takega dogaja v slovenščini, potem je zavarovano s to carinsko bariero jezika — in se lahko v tem kontekstu dogajajo stvari, ki se drugje ne morejo.

Ta mlakuža, stranski rokav neke velike reke zahodne civilizacije, ima tako postano vodo, da se lahko v njej zaredijo vsaki paglavci. To je situacija slovenskega prava. Če rečem drugače: če govorite o matematiki, računalništvu, medicini, fiziki, kemiji … je vse to pisano v nekem svetovnem jeziku in je svetovno primerljivo. Tega za slovensko pravo ne morete trditi in je torej edina povratna informacija, ki jo pravni sistem ima, sodba ESČP.

Če trdite, da abortus ni sprejemljiv, potem ste se zamerili 60 % slovenske javnosti: slovenske mainstream zmanipulirane javnosti, še bolj pa tistim, ki s to javnostjo manipulirajo.

Če do tja primer sploh pride. Veliko sodb je slabih, napačnih in so z njimi kršene človekove pravice, ampak ljudje obupajo, nimajo sredstev, da bi se pritožili še na ESČP.

Pa tudi če pridejo do tja, se je situacija na ESČP zelo poslabšala. Tam imate neko strokovno sodelavko, ki ima možnost zadevo pomesti pod preprogo, ne da bi sodnik posameznik, ki ni iz Slovenije, ki ne more čez to jezikovno bariero, sploh vedel, za kaj se gre. To se je že dogajalo, v slovenskih in in tudi drugih primerih, vem npr. za primere s Cipra in iz Grčije. Cela stvar se ustavi pri triažni pravni sestri, namesto da bi sploh prišla do zdravnika. To se dogaja in to je slaba prognoza za sodišče.

Katere primer iz Slovenije so se na tak način pometli pod preprogo?

Šlo je za eno zadevo, v kateri je bila pravna napaka, ki so jo skuhale višje in nižje sodne instance, tudi Ustavno sodišče. Šlo je za hudo logično napako, ki se imenuje petitio principii. Skratka sodišča in končna instanca so odločala o dokazanosti nekega dejstva z dejstvom, ki še ni bilo dokazano. To je začaran krog. Zadeva je bila jasno artikulirana in pripravljena za ESČP, ki ne presoja dejstev, ampak presoja točno take stvari, pravna vprašanja. Sodnik posameznik, ki je podpisal to odločbo, spisa sploh ni videl, čeprav je bil v angleščini, ker so mu ga prikrile višje pravne sestre.

To meče izjemno slabo luč na delo sodišča. Je po takih hudih napakah oziroma prikrivanjih, sploh še mogoče zaupati ESČP?

To še ni prišlo v javnost, ko boste vi to objavili, bo prišlo v slovensko javnost. Na zahodu zaupanje v ESČP še velja, ampak pada zaradi vedno slabše kvalitete odločb. O tem sem napisal celo knjigo.

To je ta knjiga, ki vam je slovenska založba GV noče objaviti, izšla pa bo v angleščini in francoščini?

Ne, da noče objaviti, ampak gre za verjetno prepoved nekoga iz ozadja iz te iste globoke države. Gre za osebno maščevanje. Knjiga bi pravnikom zelo koristila. Vsakemu odvetniku, sodniku, vsakemu študentu prava, ker bi točno vedel, kje so nevralgične točke disfunkcionalnosti ESČP.

Glede na to, da je izšla v francoščini in angleščini, najbrž ne gre za slabo knjigo. S čim ste se slovenskim pravnikom tako zamerili?

Absolutno, tukaj sploh ne gre za kvaliteto knjige, ampak gre za to, da so me poskusili izločili iz pravnega prometa – in točno vemo kdo in točno vemo zakaj. Proti meni je feministični lobi, pa levi ljudje itd. Zato, ker se oglašam na Twitterju in Facebooku, točno vedo kakšni so moji svetovni nazori.

Če trdite, da abortus ni sprejemljiv, potem ste se zamerili 60% slovenske javnosti: slovenske mainstreem zmanipulirane javnosti, še bolj pa tistim, ki s to javnostjo manipulirajo.