Dr. Anže Burger: Slovenija se od Irske lahko nauči privabljanja tujih neposrednih naložb (2. del)

Kal Mahnič
0

    V prvem delu intervjuja z dr. Anžetom Burgerjem smo se osredotočili na razmere v Sloveniji, v nadaljevanju pa nas je zanimalo, kako strokovnjak za mednarodno menjavo in tuje neposredne investicije gleda na irski gospodarski model, s katerim so pritegnili številna visokotehnološka podjetja, vključno s korporacijami Apple, Google in ostalimi. 

    Ter seveda na zahtevo Evropske komisije, da Apple irski vrne 13 milijard evrov neplačanih davkov, ki pa jih ta država ne želi sprejeti.

    Na koncu nas je še zanimalo, ali bi lahko iz irskega primera kak nauk potegnila tudi Slovenija.

    Kaj po vaši oceni sporoča Irska s zavrnitvijo odločitve Evropske komisije glede Applovih premalo plačanih davkov?

    To je z več vidikov zahtevno ekonomsko in pravno vprašanje. Prvič, Apple in irska vlada sta se strinjala glede višine davkov, medtem ko supranacionalna institucija ta dogovor zavrača. Postavlja se torej vprašanje nacionalne suverenosti držav članic na davčnem področju, ki ni v pristojnosti Komisije.

    Drugič, Komisija se sklicuje na 107. člen Pogodbe o delovanju EU, ki pravi, da država ne sme dajati takšnih selektivnih pomoči, ki bi izkrivljale konkurenco in distorzirale trgovino med članicami. V tem oziru je bil dogovor med Applom in Irsko diskriminatoren in netransparenten, čeprav lahko povsem demokratičen.

    Tretjič, kakšna je razlika med kohezijskimi sredstvi v nazadujoči Cork in z davčno spodbudo spodbujeno investicijo Appla z do 6.000 novimi delovnimi mesti? Oba ukrepa izkrivljata konkurenco in trgovino, vendar je zakonit po mnenju Komisije le prvi.

    Bi bilo mnenje Komisije drugačno, če bi davčna zakonodaja Irske zagotavljala enake pogoje za vse podobne primere, na primer za nove investicije nad določenim zneskom in številom novih delovnih mest? Horizontalni enakosti bi bilo zadoščeno, de facto pa bi bil učinek enak.

    Naj spomnim, da tudi Slovenija za nove investicije nad 1 milijonom € in vsaj 25 novih zaposlitev v predelovalni industriji zagotavlja sofinanciranje izdatkov za investicije v zemljišče, prostore, opremo in neopredmetena sredstva.

    Ekonomsko gledano je učinek enak učinku davčne olajšave Applu. Potemtakem tudi v Sloveniji kršimo pravila o državnih pomočeh?

    Petič, Komisija ima načeloma prav, ko se zavzema za izenačevanje obravnave vseh subjektov, vendar enakost pogojev lahko interpretiramo različno. Davčne olajšave in progresivna obdavčitev lahko namreč razumemo kot obliko diskriminacije.

    Na koncu, kaj odločitev Komisije pomeni za zaupanje podjetij v odločitve suverenih držav in njihovo zmožnost načrtovanja poslovnih odločitev. Mar ravno takšni posegi Komisije ne zmanjšujejo namesto povečujejo zaupanje in pravno varnost?

    Bi lahko iz irske poti iz krize kakšne nauke potegnila tudi Slovenija in če da, katere?

    Irska je v prvih dveh letih krize izgubila skoraj 10% BDP, cene nepremičnin pa so zgrmele na polovico vrednosti pred krizo. Pok nepremičninskega balona in zamrznitev finančnih trgov so zamajale irski bančni sektor, tako da se je takratna vlada odločila za paket popolnega garantiranja bančnega sistema v obsegu 64 milijard evrov, kar 10 krat več na prebivalca od reševanja švedskega bančnega sistema v 1990-tih letih.

    Leta 2010 je zaradi grške krize sledila še t.i. zanka “država-banke” (sovereign bank loop), ki je Irsko odrezala od dolžniškega trga in Irska je bila prisiljena za tri leta vstopiti v program finančne pomoči v višini 68 milijard €.

    Irska vlada je že pred trojko zagnala lasten paket reform, ki jih je v času programa še konsolidirala in politično stala za njimi. Izvedla je okrog 270 ukrepov za fiskalno konsolidacijo in v nekaj letih uspela znižati javni dolg s 123% BDP na 76% BDP danes.

    Prednost Irske je bila tudi v dejstvu, da ob nastopu krize ni imela potrebe po izpeljavi večjih strukturnih reform, kot to velja za Slovenijo, Grčijo in Portugalsko. Irska torej dokazuje, da je reformirano in svobodno gospodarstvo bolj agilno v času krize.

    Slovenija se od Irske lahko nauči tudi privabljanja tujih neposrednih naložb, za kar pa potrebujemo nizke davke, vladavino prava in podjetniško mentaliteto.

    Nova Applova investicija v Irsko

    Pred dnevi je Apple napovedal, da bo v kraj Holyhill ob mestu Cork iz Luksemburga premaknil vso intelektualno lastnino, povezano z iTunes, kar pomeni približno 9 milijard dolarjev sredstev.

    Strokovnjaki ocenjujejo, da bo s to potezo Irska iz DDV-ja zaslužila več deset milijonov evrov letno. 

    Preberite še prvi del pogovora z dr. Anžetom Burgerjem:  Slovenija je neugodna država za ustvarjalne in neodvisne posameznike (1. del)
    Print Friendly, PDF & Email

    Komentiraj