Dr. Anže Burger: Slovenija je neugodna država za ustvarjalne in neodvisne posameznike (1. del)

Dr. Anže Burger je izredni profesor na Katedri za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede, kjer predava o temeljih ekonomije, mednarodnih financah in ekonomskih odnosih, evropskem finančnem sistemu in vlogi EU v svetovnem gospodarstvu.

Pred tem je bil ekonomski svetovalec v kabinetu finančnega ministra dr. Janeza Šušteršiča. Doktoriral je 2009 na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. 

Z njim smo se pogovarjali predvsem o aktualnih gospodarskih razmerah v Sloveniji. 

Dr. Burger, Cerarjeva vlada se ta čas hvali s stabilnimi gospodarskimi razmerami v državi. Pripisuje si zasluge za približno 2-odstotno gospodarsko rast, ki naj bi bila rezultat dobrega dela vlade. Je tovrstna samohvala po vašem mnenju upravičena?

Zasluge za rast imajo slovenska podjetja, zlasti izvozno usmerjena. Rast v 2. četrtletju je bila na letni ravni 2,7 %, kar je precej nižje od stopenj rasti podobno razvite Slovaške (3,7%) in Češke (3,6%).

Slovenijo prehitevajo na začetku tranzicije neprimerno manj razvite države. Tretjino omenjene rasti ustvarja neto izvoz, krepi se sicer končna potrošnja, zaskrbljujoč pa je 3,6 % padec investicij v osnovna sredstva.

Rast je torej še vedno v veliki meri odvisna od zunanjih dejavnikov, torej povpraševanja na izvoznih trgih in zadolževanja v tujini. Letos, osmo leto po krizi, bo namreč javnofinančni primanjkljaj še vedno 2,2% BDP, kar povečuje javni dolg in nas izpostavlja velikim pritiskom v primeru morebitnega povečanja obrestnih mer na finančnih trgih.

Mini davčna reforma ne bo le neučinkovita, ampak je tudi škodljiva, ker ustvarja umeten konflikt med gospodarstvom in zaposlenimi.

Prvi in praktično edini večji vladni ukrep na področju javnih financ je tako imenovana "mini davčna reforma". Kako jo ocenjujete? Je to tisto, kar potrebuje Slovenija oz. kateri ukrepi bi bili po vašem mnenju potrebni za gospodarski vzpon?

Mini davčna reforma ne bo le neučinkovita, ampak je tudi škodljiva, ker ustvarja umeten konflikt med gospodarstvom in zaposlenimi. Neučinkovita bo zato, ker bodo pozitivni učinki razbremenitve bolje plačanih nevtralizirana z negativnimi učinki dvoodstotnega dviga davka na dohodek pravnih oseb.

Vlada ne razume, da je davčna incidenca obeh davkov podobna. Oba davka bremenita tako zaposlene kot podjetja. Višji davek na dohodek pravnih oseb bo zmanjšal donosnost podjetij, znižal obseg investicij in posledično znižal rast produktivnosti dela in rast plač. Hkrati bo Slovenija zgubila eno redkih prednosti kot destinacija za vhodne tuje neposredne investicije.

Za dolgoročno rast potrebujemo strukturne reforme: prvič, znižanje javnih izdatkov z racionalizacijo, vavčerji in reformo zdravstva, drugič, pokojninsko reformo za povečanje delovno aktivnega prebivalstva, tretjič, reformo trga dela za hitrejšo aktivacijo mladih in zaposlitev starejših od 55 let, četrtič, reformo nepremičninskega sektorja z ustreznim obdavčenjem nepremičnin in sprostitev ogromne površine zemljišč v in okrog urbanih središč v gradnjo, petič,  privatizacijo vseh podjetij v državni lasti, ki delujejo na trgu.

In čim prejšnjo likvidacijo DUTB, SDH in ostalih upravljalcev premoženja države ter poveritev kupnine od privatizacije v upravljanje  tujemu neodvisnemu skladu za upravljanje.

Na podlagi študije ekonomista Veljka Boleta se je v javnosti promoviralo prepričanje, da je Slovenija sanacijo bank preplačala za vsaj poldrugo milijardo evrov, pod udarom se je znašla Banka Slovenije na čelu z guvernerjem dr. Boštjanom Jazbecem. Kakšno je vaše mnenje, smo banke zasipali s preveč davkoplačevalskega denarja? 

Strinjam se z guvernerjem Jazbecem, da je bila dokapitalizacija ustrezna. Ne razumem pa argumetov etatistov, ki se na eni strani zavzemajo za državno lastništvo, v isti sapi pa nasprotujejo dokapitalizaciji. V praksi državno lastništvo pomeni ravno to, čemur smo priča zadnjih 70 let: privatizacija dobičkov in socializacija izgub.

Slovenija je zbirokratizirana, visoko obdavčena in ideološko polarizirana družba s sistemom vrednot, ki še ni v skladu z neko svobodno tržno ureditvijo.

V minulih mesecih je bilo vroče tudi na DUTB (slabi banki), kjer je prišlo do številnih kadrovskih menjav. Ključna mesta so zasedli nekdanji kadri Probanke in Faktor banke. Nato je prišlo do pripojitve teh bank DUTB. Kako komentirate takšno dogajanje, za kaj pri vsej stvari gre?

Banki bi morali likvidirati in ne pripojiti DUTB. S tem smo problematična imetja in ljudi samo prenesli na drugo državno institucijo, ki bo podaljševala svoj mandat v nedogled. Slovenci smo izvrstni pri ustanavljanju novih uradov in varuhov, ne znamo pa problemov reševati in stvari zaključiti.

Kako vidite prizadevanja za drugi tir Divača-Koper. Je ta smiseln, oziroma v čigavem interesu je njegova izvedba?

Ne poznam ocene projekta, smo pa pred kratkim videli, kako lahko se lahko vrednost projekta kar naenkrat zniža z 1,5 milijarde na 800 milijonov evrov.

Bojim se, da bodo stroški ob zagonu projekta podobno kot pri TEŠ6 eksplodirali v nasprotno smer in da bo to še ena mrtva državna investicija, ki bo za nekaj let zapolnila žepe interesnih skupin.

Načeloma sem za to, da država zagotavlja osnovno infrastrukturo, vendar sem glede na izkušnje s preteklimi javnimi projekti (npr. avtocestni križ, TEŠ6) tu zelo skeptičen.

Vse več mladih s trebuhom in kruhom odhaja v tujino. Če bi bili danes stari 23 let, bi našli razloge, da bi ostali v Sloveniji, oziroma kateri razlogi bi vas vodili v svet?

V obdobju 2012-14 se je iz Slovenije izselilo v povprečju okrog 5500 ljudi več kot se jih je priselilo v Slovenijo. Približno tretjina emigrantov je visoko izobraženih, skoraj 4 0% pa se jih izseli v Nemčijo in Avstrijo. Sloveniji se torej dogaja drugi »gastarbeiter« val.

Te ljudi razumem. Slovenija je neugodna za ustvarjalne in neodvisne posameznike. Smo zbirokratizirana, visoko obdavčena in ideološko polarizirana družba s sistemom vrednot, ki še ni v skladu z neko svobodno tržno ureditvijo.

Po drugi strani pa imamo čudovito naravo in visoko kakovost bivanja, kar preprečuje, da bi bil odliv možganov še večji. Upam, da se bodo ti ljudje čez čas vrnili nazaj in prinesli znanje, izkušnje in vrednote. Do takrat pa je naloga nas vseh, da spremenimo sistem na bolje, kar bi zaustavilo izseljevanje in privabilo izseljene nazaj.