Dovolj.je: Cerkveni predstojniki naj prevzamejo odgovornost za spolne zlorabe, nujna ustanovitev neodvisne komisije

Splohe ne razumem več teh komentarjev in člankov. Če je duhovnik počel nezakonite stvari, naj odgovarja pred sodiščem. V primeru, da ugotovijo krivdo, ga cerkev izključi iz duhovniškega stanu, on pa gre odsedet kot ostali ljudje.
Če se cerkev želi očistiti problema, ki je širši kot primeri nekaj posameznikov, potem naj to rešuje sama znotraj svojih vrst. V nasprotnem primeru ji ljudje ne bodo več zaupali. To tveganje vendarle poznajo in upam, da si ne zatiskajo oči.
Je pa hudič in greh prisoten povsod. Moliti moramo drug za drugega, da bomo v skušnjavah močni. Zato bom molil tako za ponižane žrtve, kot za duhovnike, ki so podlegli skušnjavam. Prvi naj najdejo oporo v življenju, drugi pa naj se iskreno pokesajo in na novo poiščejo pot do Boga. Ker naš Bog je Ljubezen in je usmiljen. Samo v njem lahko najdemo rešitev.

Hojla!
Bog te čuvaj, g.Cerar!
Velikansko delo, ki ga je sposoben samo izjemen človek. Kaj je izjemen človek, je jasno iz g.Cerarja samega. Vsebuje to kar drugi pač ne. Žrtev obsedenih je bilo veliko, le njemu je uspelo izplavati in začeti velikansko delo. Mefisto se ne strinja do kraja, njegov problem.
Nekdaj veliki in častiti Planinšek se tudi ne strinja in ne strinja se ves krog, ki ga je skrival in celo hotel povišati na visok položaj-zdaj pa imajo hude težave.In dobro vedo, da jih ne bodo rešili, ker so vsebine dobile druge dimenzije po vsem svetu in so usekale celo po papežu.
Nepredstavljivo vendar dejansko.Veliko prepozno za tisoče.

Bog naj mi odpusti grehe, toda meni deluje duhovnik Cerar kot katoliški fundamentalist, ki bi brcal človeka še potem, ko nemočno obleži na tleh. On ni zadovoljen s tem, da so duhovnika Kmeta in Pršo samo odpustili iz kleriškega stanu, ne, on bi ju še razčetveril in skuril na grmadi. Nič o krščanski usmiljenosti in odpuščanju grehov, čeprav je njuna bodoča usoda bolj pravno kot moralno vprašanje.

Zanj tudi odprava celibata ni rešitev. Celibat, pravi,ni vzrok spolnih zlorab. Kliče pa po resni vzpostavitvi celostne vzgoje osebnosti v procesu oblikovanja kandidatov za duhovništvo in redovništvo, pravi Cerar. Ne pove pa, kako bodo to dosegli in koga bodo celostno vzgajali za duhovniško ali redovniško poslanstvo, ko pa praktično ni več skoraj nikakršnega interesa za tako služenje Bogu in Cerkvi. Prav tako tudi ne pove, kako bodo dosegli, da se bodo v večjem številu odločali za duhovniški poklic zdravi fantje, ki jim ni treba skrivati svojih frustracij pod talarjem.

Cerkev naj po eni strani naredi red v svojih vrstah, po drugi strani se pa naj bolj odpre vernikom, tudi s tem, da bolj poudari vlogo laikov pri evangelizaciji, da odpravi obvezni celibat in da k oltarju povabi tudi ženske.

Da ne bo kak prepotentni dušebrižnik rekel, da zagovarjam pedofilijo! Ne zagovarjam je, kot tudi ne zagovarjam verske hinavščine in sprenevedanja o vprašanjih, ki jin ni mogoče reševati le z enostranskim prezirom.

Spet je treba ustanoviti komisijo, seveda je potrebno za komisijo zapraviti ogromno denarja, saj naj v njej sedijo sijajni strokovnjaki ( in seveda čisti, družbeno politično modernistično primerni ).
Seveda se ne bo povedalo, da so tej problemi posledica modernizma in II. Vatikanske revolucije, saj so ti ljudje poleg vere izgubili tudi moralo.

Se popolnoma strinjam. Duhovnik, ki stori taka dejanja, ni vreden duhovniškega poklica.
Verniki in duhovniki pa večkrat na kolena in rožni venec v roke.

Spolne zlorabe so povsod.
Svet pa se spreminja in pogledi na zlorabe se tudi spreminjajo.
Danes pač živimo v svetu, ki povsem drugače gleda na seksualnost in na zlorabe.
Življenje je neskončna igra v kateri veljajo pravila, tako kot v športu.
Prav gotovo velja pravilo, da se med igro ne smejo spreminati pravila.
Sedaj pa se zdi, da se med igro menjajo pravila.
Vsaj stoletje se o seksualnih škandalih v Cerkvi ni slišalo nič, Sedaj pa izbruh nečednosti,šlandalov in pravega pogroma.
Da se razumemo, ne zagovarjam spolnega nasilja in zlorab, je pa vseeno nenavadno, da je sedaj celo papeža potrebno obsoditi pedofilije.
Nastaja sizofrena situacija, ko ne bo nihče več varen in ko bomo vsi proti vsem.
Občutek je, da je vse naprerjeno proti RKC.
RKC je beznica, je inštitucija nasilja, je inštitucija greha in pritlehnosti.
Vse kar je dobrega v RKC je postavljeno pod vprašaj.
RKC je dolga stoletja veljala za moralno avtoriteto. Prav moralni nauki krščanstva so krščansko družbo pripeljali na vrh človeške civilizacije. V krščanski družbi so se rodile največje glave človeštva, največje avtoritete, ki so zgradile svet, kakršnega pozmnamo danes.
Če si želimo priznati, ali ne, danes človeštvo živi mnogo, mnogo bolje, kot je kdajkoli živelo v zgodovini.
Pa vednar vlada prepričanje, da je vse slabo, da gremo v pogubo, da drvimo v tragičen konec.
Ali se vprašamo, zakaj tako?
Je res vse slabo, najslabše?
Če tega ne moremo videti danes, začnemo brskati po preteklosti.
In naletimona zločine. Na pkole indijancev, na pokole črncev, na pokole aboriđinov. Na suženjstvo.Na izkoriščanje, na strahote in grozote. Vse to je bilo. Marsikaj se slabega dogaja tudi danes. Zgodovine ne mremo spreminjati, lahko pa se iz nje učimo.
Tega pa se premalo zavedamo in zgodovino pred vsem izrabljamo za trenutne potrebe.
Ker smo prepričani, da obvladujemo svet, da nam ni potrebna božja pomoč, smo postali ateisti in vere ne potrebujemo več, jo želimo poteptati in zavreči. Zato moramo RKC spremeniti v beznico, kjer kraljujejo pohotni cerkveni dostojanstveniki.
Danes se na področju RKC dogaja nekaj podobnega,kot kulturna revolucija na Kitajskam, ko so skrajni komunisti sprožili še bolj skrajno revolucijo in so podirali in rušili vse pred seboj, celo revolucijo, ki jo je sprožil sam Mao Ze Dong.
Tako danes katoliški revolucionarji obsojajo celo papeža Racingerja pedofilije.
Pa se lotimo Svetega pisma in vseh svetnikov, pa bomo videli, kdo bo ostal.
Ali ni Kristus poučil ljudi, ko jim je rekel, naj vrže kamen prvi, ki nima greha?

Popolnoma podpiram stakišča g. Cerarja in se mu zahvaljujem, da je povzdignil glas za zaščito žrtev spolnih zlorab. Popolnoma se strinjam tudi z njegovim stališčem glede celibata. Morda bi morali kot država razmisliti tudi o spremembi kazenskega zakonika v smeri nezastaranja zločinov zoper spolno nedotakljivost posameznikov. Menim, da bi ne glede na hude politične delitve v Sliveniji takšna pobuda dobila tudi ustrezno podporo. Prav pa je, da sami katoliki zahtevamo ustrezno ukrepanje s strani naše Cerkve, kajti zlorabe nas kot vernike neposredno prizadevajo. Ne smejo boti spregledane in nekaznovane, saj če se to zgodi, so takšne tudi v našem imenu. Jaz pa ne želim, da moja Cerkev v mojem imenu daje potuho spolnim predatorjem ali celo prikriva njihove zločine, nasprotno, temu celo ostro oporekam ter nasprotujem. Zato ima iniciativa mojo podporo, je pa žalostno, da mora sploh obstajati, kajti s svojim obstojem nase prevzema naloge, ki bi jih že v samem jedru svojega delovanja skladno s Kristusovim naukom morala imeti Cerkev kot institucija. To, da teh nalog ni prevzemala ali v nezadostni meri, je, dragi bratje in sestre v Kristusu, nič drugega kot posmehovanje Križanemu in njegovi žrtvi. In pljuvanje vsem vernikom v obraz.