Domovina je praznovala v duhu sodelovanja in ponosa

Peter Merše
Dogodek Domovina praznuje je tokrat potekal na Vrhniki, v živo pa ga je bilo mogoče spremljati tudi na prenosu Televizije Slovenija in Radia Ognjišče.

Nekdanji predsednik republike Borut Pahor je v svojem govoru opozoril na pomen sodelovanja in preseganja delitev ter spomnil na dosežke, ki jih je slovenski narod dosegel v času samostojne slovenske države ter s pozitivnim sporočilom, ki ni nikogar napadalo, podal močno politično sporočilo.

Dogodek v organizaciji Zavoda iskreni in Domovine ni bil alternativna proslava državni, pač pa ena izmed mnogih po vsej Sloveniji, ki so obeležile in praznovale dan slovenske državnosti.

Udeleženci dogodka Domovina praznuje so na večer dneva državnosti napolnili športni park na Vrhniki. Še pred tem je na Vrhniki potekal tudi Festival družin, nato pa v cerkvi Svete Trojice nad Vrhniko še maša za domovino, ki jo je daroval frančiškan pater Andraž Arko.

V nagovoru je Arko poudaril, kako bistveno je, da sodelujemo in drug drugemu prisluhnemo, saj se izključevanje vselej konča v osami. Če menimo, da je nekoga treba izključiti, odstraniti, ker napačno razmišlja, ni dovolj pravoveren, hitro zapademo v spiralo izključevanj, ki se nikoli ne konča, saj sem »jaz« vedno bolj pravoveren od vseh drugih, ki na koncu postanejo izključeni. Podajanje rok in sodelovanje je tako ključ do uspeha.


 Pahor: Politična razdeljenost je strup, ki nas hromi


Arkov nagovor pri homiliji maše za domovino pa je z osrednjim govorom na proslavi Domovina praznuje nadgradil nekdanji predsednik republike Borut Pahor, ki je najprej Sloveniji voščil za rojstni dan in spomnil na dogajanje pred 32 leti, ko so bili sprejeti še zadnji trije ključni pravni akti, ki so slovenski državi omogočili pot v samostojnost, ki so si jo na plebiscitu izbrali Slovenci in s tem izpolnili tisočletni sen preteklih in prihodnjih rodov.

»Nepregledni množici na Trgu republike ni bilo videti konca. V zraku je bilo čudno vznemirjenje, vendar tudi letala Jugoslovanske ljudske armade. Bila so deležna glasnega kljubovanja zbranih ljudi ter enotnega in povezanega slovenskega naroda. Bil je sanjski večer. Vsi smo imeli sanje o novi državi,« se časa pred 32 leti spominja Pahor.

Spomnil je na uspeh kandidature Slovenije za nestalno članico varnostnega sveta OZN, kar je mogoče zato, ker smo ugledna država, ki nima sovražnikov in na svojo željo na polno pripada Zahodnemu svetu in Evropski uniji, ki sta bila navdih naših velikopoteznih sanj.

Spomnil je tudi na domače politične dosežke, ki pa jih je manj, kot bi jih lahko bilo, zaradi naše politične razdeljenosti. »Politična in ideološka delitev iz časa polpretekle zgodovine je nesrečna mati vseh delitev. To je strup, ki nas hromi. Še je čas, da se tega zavemo in obravnavamo ta čas in te teme z dolžno skrbjo za bolečine drugega.« Hkrati je opozoril, da preseganje teh delitev omogoča izjemen manevrski prostor za dosežke v prihodnosti.

Ob tem poudarja, da ni a priori vsak prepir slab, saj je včasih potreben tudi v iskanju skupnega dobrega. »Potrebo po tem, da nam uspe vrniti moč politiki sodelovanja in ne izključevanja, politiki strpnosti in ne sovraštva, štejem za eno najpomembnejših strateških nalog te generacije in tega časa.«


Kontrast podnebnemu alarmizmu državne proslave


Po mnenju mnogih udeležencev dogodka je tako Pahor pokazal svojo veličino in državniško držo, saj je v svojem govoru izkazal tako praznično vzdušje ob narodni obletnici kot opozoril na izzive pred skupnostjo, vendar na način, ki ni nikogar napadel.

Nekaj, kar dan prej ni uspelo aktualni predsednici republike Nataši Pirc Musar, ki naj bi se ozirala v prihodnost, vendar z izrazito politično motiviranim govorom, hkrati opozarjala na določene zgodovinske dogodke, ki s praznovanjem niso bistveno povezani, zamolčala pa tiste, ki so, pri naštevanju totalitarizmov pa pozabila na komunizem.

Slišati je bilo tudi veselje nad domoljubnim duhom na Domovina praznuje, ki je bistveno umanjkal na uradni proslavi, kjer je govoru predsednice sledil program podnebnega alarmizma ter sterilnih glasbeno-pleno-recitatorskih točk. Edini domoljubni element uradne proslave je bila tako zaključna pesem Slovenija, moja dežela, ki je v izvedbi nasprotnika osamosvojitve Magnifica z južnjaškim naglasom izpadla prav groteskno.

Udeleženci Domovina praznuje so tako v veliki meri izkazovali hvaležnost za domoljubno praznovanje Dneva državnosti ter navdušenje tako nad nagovorom predsednika Pahorja kot izjemnimi umetniškimi točkami.

https://twitter.com/Libertarec/status/1673038339627180032

Ne alternativna proslava, ampak praznovanje


Kljub temu, da so mnogi novinarji dogodek predstavljali v takšni luči, pa pri Domovina praznuje ni šlo za alternativno proslavo uradni, opozarja Igor Vovk, direktor Zavoda Iskreni, ki je bil glavni organizator dogodka. »Po vsej Sloveniji potekajo proslave ob dnevu državnosti. To niso alternativne proslave in prav je tako. So zelo potrebne, da tudi lokalno praznujemo te dogodke in več kot jih bo, boljše bo.«

Da ne gre za alternativno proslavo je simbolično želel pokazati tudi Borut Pahor. Čeprav se je sprva nameraval udeležiti lokalne proslave v skoraj domačem Solkanu, je udeležbo na koncu odpovedal, da se je lahko udeležil proslave na Kongresnem trgu prav zato, da ne bi povzročal delitev, saj bi javnost lahko narobe razumela njegovo udeležbo na Domovina praznuje, kot da gre za alternativno proslavo.

»Kdor je bil tam, je lahko doživel, da ne gre za alternativo, ampak za praznovanje, kjer se domače počuti večina državljank in državljanov s čudovitim vzdušjem,« zaključi Vovk.


Vrhnika kot pomemben kraj v času osamosvojitvene vojne


Za izjemne glasbene in recitatorske točke so poskrbeli Slovenski godalni ansambel ter Matjaž Robavs, Nuša Derenda, Trio Aufbiks, Matej Šoklič, Tine Lustek ter Kvatropirci. Igralec Tone Kuntner je poskrbel za recitacije, dogajanje pa sta vodila Nataša Ličen in Luka Svetina. Kvatropirci so poskrbeli tudi za veselo vzdušje po uradnem zaključku prireditve.



Ker je dogajanje potekalo na Vrhniki, seveda ni šlo brez misli Ivana Cankarja ter spomina na vlogo Vrhnike v času osamosvajanja, na kar je v svojem uvodnem nagovoru spomnil župan Daniel Cukjati. Vrhnika je namreč gostila kar dve vojašnici, med drugim tudi prvo tankovsko brigado JLA, ki je veljala za najmočnejšo enoto te vojske, ter protiletalsko enoto. Tok vojne pa je močno obrnilo zavzetje skladišča orožja JLA v Brezovici pri Borovnici, prav tako območju, ki je tedaj spadalo pod občino Vrhnika, za kar je občina prejela tudi državno odlikovanje Zlati častni znak svobode Republike Slovenije.

Podrobneje si o vlogi Vrhnike v osamosvojitveni vojni preberite v prispevku: Katera občina je prejemnica Zlatega častnega znaka svobode Republike Slovenije in zakaj?


Vidni osamosvojitelji, ki so praznovali


Praznovanja se je udeležilo več vidnih posameznikov slovenskega političnega in javnega življenja, poleg že omenjenega nekdanjega predsednika republike tudi predsedniki več političnih strank: Janez Janša (SDS), Matej Tonin (NSi), Marko Balažic (SLS) ter več poslancev omenjenih strank. Prišel je tudi predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Lojze Peterle: Plana B nismo imeli
  • 12. 07. 2026
Nataša Pirc Musar javno priznala, da je prelomila obljubo
  • 26. 04. 2026
Jaša je zmagovalec
  • 13. 07. 2026