Dobrodošli doma, a niti besede o razlogih za eksodus in obžalovanja prelite krvi

Privzeta profilna slika
Peter Avsenik
Letos je bila prireditev Dobrodošli doma vsebinsko zelo bogata, toda brez realnega pogleda v zgodovino. Vir: gov.si

Lepa statistika torej, pestro dogajanje, velike besede in bleščeča zunanjost. Vsebina pa nedoločena, opozarjajo nekateri udeleženci letošnje izvedbe tradicionalne prireditve Dobrodošli doma, namenjene Slovencem v zamejstvu in po svetu. Kot poudarjajo, prireditev s stališča slovenskih vrednot njihovih pričakovanj ni izpolnila. Tudi zato, ker nihče niti z besedo ni omenil razloga, zakaj je moralo toliko družin domovino sploh zapustiti. Niti besede obžalovanja zaradi izgube narodne moči in krvi, ki je odtekla »dobesedno v genocidu ali pa moralno v diaspori,« je kritičen dr. Andrej Fink.

Tokratna prireditev je trajala kar tri tedne in so jo pripravili v okviru Evropske prestolnice kulture v Novi Gorici in Gorici. Največje srečanje Slovencev iz zamejstva, izseljenstva in domovine je po nekaterih podatkih združilo več kot 2.000 udeležencev iz 17 držav, na več kot 30 dogodkih se je predstavilo okoli 200 nastopajočih.

Srečanje mladih zamejskih športnikov. Nastopi slovenskih folklornih in pevskih skupin, ki prihajajo tako iz Evrope kot iz držav čez lužo. Slovesen podpis listine o ustanovitvi Zamejske kulturne organizacije. Koncerti in slovesnost z Ansamblom Saša Avsenika. Romanje in maša na Sveti Gori. Pa sklepni del z argentinskim večerom v kulturnem centru Lojzeta Bratuža. Festival je vključeval razstave, poslovne konference, posvete, filme, koncerte in delavnice, tudi za otroke.

Dogodek je prerasel v platformo za soustvarjanje prihodnosti slovenske skupnosti, ki povezuje kulturo, gospodarstvo in osebne zgodbe, pravi minister Matej Arčon, pristojen za področje odnosov z zamejci in Slovenci po svetu. Poudarek prireditve je bil na medgeneracijskem dialogu, krepitvi identitete in povezovanju Slovencev po svetu.

Logotip srečanja Dobrodošli doma 2025.

Močna nit pripadnosti domovini

Praznik Dobrodošli doma je edinstvena priložnost, ko Slovenija s toplino, spoštovanjem in odprtim srcem nagovori svoje ljudi po svetu, je za Domovino poudarila Mirjam Oblak iz društva Zedinjena Slovenija, krovne organizacije slovenske politične emigracije v Argentini.

Ob letošnji množični udeležbi, bogatem in raznolikem programu ter umeščenosti dogodka v kontekst Evropske prestolnice kulture po njenih besedah postaja vse bolj očitno: izseljeni Slovenci niso le tihi opazovalci z distance, temveč aktivni soustvarjalci slovenske narodne identitete. »Njihove zgodbe, delo in predanost dokazujejo, da slovenstvo presega geografske meje. V njihovih življenjih, čeprav razpršenih po svetu, ostaja močna nit pripadnosti skupni domovini,« je pojasnila Oblakova, ki sicer živi v Buenos Airesu.

Slovenija naj zbere pogum za priznanje ran

A kot opozarja Oblakova, praznik ponuja tudi priložnost za razmislek. Dolgoročni odnos države do izseljenstva po njeni oceni namreč ostaja »preveč vezan na posamezne dogodke, manj pa na jasno, vključujočo vizijo«. Ohranjanje jezika in vezi z domovino je še poseben izziv za mlajše generacije, zato so sistematična podpora, vključevanje in premišljeni kulturni mostovi ključni, je poudarila.

V tem kontekstu pa ne smemo prezreti niti bolečih plati zgodovine. Za resnično skupnost in povezano prihodnost mora Slovenija zbrati pogum za priznanje vseh svojih ran, tudi povojnih žrtev komunističnega nasilja, ki je številne družine pognalo v izseljenstvo. »Sprava ni le politična gesta – je temelj za globlje razumevanje in enotnejšo narodno identiteto,« je navedla.

Tudi pravnik dr. Andrej Fink, ki je v Argentini preživel večino svojega življenja in se tam akademsko udejstvoval, se ob vprašanju o vtisih ne more izogniti mnogim vtisom iz preteklosti. Pred osmimi leti se je preselil v Slovenijo, pred tem pa je bil dva mandata oziroma deset let član Sveta za Slovence po svetu, ki je po zakonu svetovalni organ vsakokratne vlade.

Mirjam Oblak: »Sprava ni le politična gesta – je temelj za globlje razumevanje in enotnejšo narodno identiteto.«

Prezrti, ker niso bili pod kontrolo režima

»Misel na odnose slovenske države do Slovencev v izseljenstvu mi povzroča mešane občutke,« priznava Fink. Kot pojasnjuje, je sicer treba razlikovati med nastrojenostjo posameznikov – večina med njimi je zelo prijazna, nekateri pa so zadrti v ideoloških ocenjevanjih iz preteklosti – in države v ožjem smislu oziroma uradne politike.

Kot je poudaril, je bil zakon za Slovence po svetu izglasovan šele v času vladnega mandata med letoma 2004 in 2008, prej je pa dolga leta ležal v predalu in ga ni bilo mogoče spraviti na svetlo. »Šele s tem zakonom smo Slovenci v zamejstvu in po svetu dobili neke vrste priznanje, da obstajamo,« je navedel Fink.

Odgovor na vprašanje, zakaj se je to dogajalo, je po njegovih besedah preprost: »Pol stoletja smo bili Slovenci, ki nismo bili pod kontrolo režima in smo mislili svobodno. To naslednikom sistema ni bilo všeč. Zato nas je bilo treba držati čim bolj v ozadju,« poudarja.

Večino predlogov za njihovo vključitev v življenje v matici so na politični ravni zavirali, za nekatere pa sploh niso slišali. Takšen predlog je denimo ta, da bi Slovenci zunaj meja imeli v državnem zboru svoje predstavnike. V mnogih drugih državah je to urejeno, pri nas pa še danes ni, opominja. Ukiniti so hoteli celo Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, pa so se temu odločno uprli.

Problematika Slovencev zunaj meja je po oceni Finka za Republiko Slovenijo najmanj pomembna. Gre zgolj za toleranco v slogu »kaj pa je tebe treba bilo«. Prijaznost uradnikov na uradu je sicer velika, a se obenem vsi zavedajo, kaj pomeni politična korektnost.

Gre zgolj za toleranco v slogu »kaj pa je tebe treba bilo«. Prijaznost uradnikov na uradu je sicer velika, a se obenem vsi zavedajo, kaj pomeni politična korektnost.

Niti besede o preliti krvi

Tudi prireditev Dobrodošli doma, ki so jo uvedli leta 2011, poteka po utečenih tirnicah. Mnogo je bleščeče zunanjosti v obliki plesa in nastopov folklornih skupin, vsebina, kolikor je je, pa je po oceni Finka nedoločena. »Vsekakor je iz matične Slovenije ni preveč pričakovati,« pripominja.

Ker je bila letos prireditev združena s projektom Evropska prestolnica kulture v Novi Gorici oziroma Gorici, je bila tudi udeležba večja, program bolj pester in vse bolj založeno s sredstvi.

Pravnik dr. Andrej Fink je v Argentini preživel večino svojega življenja. Pred osmimi leti se je preselil v Slovenijo. Vir: katoliski-institut.si

Vendar pa pričakovanja, da bi bile zaradi tega bolj poudarjene slovenske vrednote, temelj kulture, niso bila izpolnjena. »Posebno letos, ob 80-letnici mnogih bistvenih in tragičnih dogodkov ter velikega eksodusa, s čimer je sploh povezana problematika Slovencev po svetu, bi marsikdo pričakoval vsaj omembo in obžalovanje izgube toliko narodne moči, da ne rečem krvi, ki je odtekla dobesedno v genocidu ali pa moralno v diaspori, pa tega tudi ni bilo, niti z besedo,« je še kritičen Fink.

Ne gre za denar, gre za resnico

Na dvoličnost predstavnikov oblasti je sicer po sklepnem dogodku v centru Lojzeta Bratuža, kjer je 3. julija potekal Argentinski večer, opomnil tudi novogoriški podžupan Anton Harej. Kot nam je povedal, je kot vedno všečen minister Matej Arčon navzoče pozdravil celo v španščini, posebej je poudaril tudi to, da je ministrstvo letos prireditvi namenilo znatno več sredstev kot v preteklih letih.

Nekaj dni pred tem, 23. junija, je na napolnjenem Bevkovem trgu nekaj več kot 2.000-glavi množici razlagal, kako Nova Gorica še nikoli ni bila tako svetovljanska kot prav tisti dan. Razlagal je, da so prav Slovenci, ki živijo v številnih državah sveta, tisti, ki naši deželi dajejo širino in svetovljanstvo.

»Povečujete in krepite naš ponos. Učite nas, kako ceniti in spoštovati našo Slovenijo,« je dejal Arčon. Kot je dejal, jih podpirajo že sedaj in jih bodo »s ponosom še naprej«. Med drugim je izpostavil nedavno ustanovitev zamejske gospodarske koordinacije, ki »se ji obeta desetmilijonski program za podporo slovenskim podjetjem v sosednjih državah«.

A kaj, ko mnogim Slovencem, ki so svoja življenja preživeli v izseljenstvu, ni do denarja in do blišča, s katerim se predstavniki oblasti pred prihodnjo pomladjo skušajo očitno prikupiti delu volivcev. Želijo le, da bi država priznala in obžalovala povojno nasilje oziroma represijo, ki je množično selitev na tuje v velikem delu sploh povzročila. Takrat bodo morda res dobrodošli tudi doma.

Ali kot je dodala Mirjam Oblak: Dobrodošli doma je več kot praznik – je simbol odprtih vrat, poguma za resnico in upanja za prihodnost. »Kjerkoli že smo, naj se Slovenci vedno znova počutimo: doma,« je še navedla Oblakova.

Mnogim Slovencem, ki so svoja življenja preživeli v izseljenstvu, ni do denarja in do blišča. Želijo le, da bi država priznala in obžalovala povojno nasilje.

(D210: 22–23)

Izbrano za naročnike
Demografski prosti pad kot absurd sodobne družbe
Domovina 210: Dr. Matjaž Gams – Načrt izumiranja Slovencev
Pogovorimo se o naši predsednici parlamenta
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Domovina št. 238: Ali se vzpostavlja nov svetovni red?
  • 11. 02. 2026
Domovina 225: Romi, kriminal in sprenevedanje Golobove vlade
  • 05. 11. 2025
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
  • 01. 04. 2026