Dimitrij Rupel: (Ne)odvisnost, (ne)stabilnost in (ne)dotakljivost

Uredništvo
Foto: Pixabay/Domovina
Dimitrij Rupel v komentarju za SIol piše o (ne)odvisnosti, (ne)stabilnosti in (ne)nedotakljivosti Slovenije pred aprilskimi volitvami in v času vojne.

Začne z zgodovinskim dogajanjem v Nemčiji, kjer je bila odvisnost ljudi od države oz. sistema velika in tako ni bilo temelja za liberalno demokracijo – demokracijo individualizma, varčnosti in morale srednjega razreda, zaradi česar se je zgodil zdrs v smeri socializma in komunizma. Tudi Putinov napad na Ukrajino Rupel vidi predvsem kot notranjepolitično potezo.

V nadaljevanju Rupel preide na slovensko odvisnost od sistema, ki je do danes polovična, a še vedno precejšnja. Tudi med strankami se nekatere istovetijo s starim sistemom pred letom 1990, druge pa z novim po letu 1990.

"Na prvi pogled je očitno, da ambicija po vračanju starega, popolnega, tj. totalitarnega, nedotakljivega sistema in sklicevanje na izgubljeno stabilnost (harmonijo, enotnost …) prinašata negotovost in nestabilnost; medtem ko zagovarjanje "polovične" odvisnosti ("pravna in socialna država"), ki dejansko obstaja in deluje, na prvi pogled vzbuja zaupanje in stabilnost. Seveda se stranke ne razlikujejo le po odnosu do stabilnosti in nestabilnosti, ampak obstajajo tako na nestabilni kot na stabilni strani notranje razlike. Stranke nestabilnosti (SN) bodo pogosto uporabljale retoriko enotnosti in solidarnosti; stranke stabilnosti (SS) pa se kdaj sklicujejo na nujnost sprememb, občasno celo radikalnih sprememb.

Politiko SN bomo prepoznali po obžalovanju propada jugoslovanskega socializma in nostalgiji po njem, po revolucionarnih konceptih in zagovarjanju državnega lastništva, višjih davkov, državnega/usmerjenega/javnega šolstva, po zaničevanju Cerkve, po izstopu iz Nata itn. Pri drugi skupini (SS) je mogoče opaziti trajno polemično, tudi bojevito nasprotovanje prvi skupini, zagovarjanje izročila osamosvojitve, vojske in obrambnih zmogljivosti, denacionalizacije, privatizacije, tradicionalnih zahodnih vrednot, gospodarske učinkovitosti ne glede na lastništvo itn. Vendar imamo – glede na proporcionalni sistem volitev – opraviti s številnimi (tudi notranje neskladnimi) kombinacijami in odtenki," piše Rupel, ki govori o konfliktu med dvema taboroma, med katerima pa je mogoča tretja pot - kombinacija obeh oz. sredina, ki ob zagovarjanju stabilnosti omogoča tudi svobodo in razvoj.

Celoten komentar lahko preberete na spletni strani Siol.net.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki