Dimitrij Rupel: (Ne)odvisnost, (ne)stabilnost in (ne)dotakljivost
Uredništvo
- 21. 3. 2022 ob 9:37
- 2 komentarja
Dimitrij Rupel v komentarju za SIol piše o (ne)odvisnosti, (ne)stabilnosti in (ne)nedotakljivosti Slovenije pred aprilskimi volitvami in v času vojne.
Začne z zgodovinskim dogajanjem v Nemčiji, kjer je bila odvisnost ljudi od države oz. sistema velika in tako ni bilo temelja za liberalno demokracijo – demokracijo individualizma, varčnosti in morale srednjega razreda, zaradi česar se je zgodil zdrs v smeri socializma in komunizma. Tudi Putinov napad na Ukrajino Rupel vidi predvsem kot notranjepolitično potezo.
V nadaljevanju Rupel preide na slovensko odvisnost od sistema, ki je do danes polovična, a še vedno precejšnja. Tudi med strankami se nekatere istovetijo s starim sistemom pred letom 1990, druge pa z novim po letu 1990.
"Na prvi pogled je očitno, da ambicija po vračanju starega, popolnega, tj. totalitarnega, nedotakljivega sistema in sklicevanje na izgubljeno stabilnost (harmonijo, enotnost …) prinašata negotovost in nestabilnost; medtem ko zagovarjanje "polovične" odvisnosti ("pravna in socialna država"), ki dejansko obstaja in deluje, na prvi pogled vzbuja zaupanje in stabilnost. Seveda se stranke ne razlikujejo le po odnosu do stabilnosti in nestabilnosti, ampak obstajajo tako na nestabilni kot na stabilni strani notranje razlike. Stranke nestabilnosti (SN) bodo pogosto uporabljale retoriko enotnosti in solidarnosti; stranke stabilnosti (SS) pa se kdaj sklicujejo na nujnost sprememb, občasno celo radikalnih sprememb.
Politiko SN bomo prepoznali po obžalovanju propada jugoslovanskega socializma in nostalgiji po njem, po revolucionarnih konceptih in zagovarjanju državnega lastništva, višjih davkov, državnega/usmerjenega/javnega šolstva, po zaničevanju Cerkve, po izstopu iz Nata itn. Pri drugi skupini (SS) je mogoče opaziti trajno polemično, tudi bojevito nasprotovanje prvi skupini, zagovarjanje izročila osamosvojitve, vojske in obrambnih zmogljivosti, denacionalizacije, privatizacije, tradicionalnih zahodnih vrednot, gospodarske učinkovitosti ne glede na lastništvo itn. Vendar imamo – glede na proporcionalni sistem volitev – opraviti s številnimi (tudi notranje neskladnimi) kombinacijami in odtenki," piše Rupel, ki govori o konfliktu med dvema taboroma, med katerima pa je mogoča tretja pot - kombinacija obeh oz. sredina, ki ob zagovarjanju stabilnosti omogoča tudi svobodo in razvoj.
Celoten komentar lahko preberete na spletni strani Siol.net.
Začne z zgodovinskim dogajanjem v Nemčiji, kjer je bila odvisnost ljudi od države oz. sistema velika in tako ni bilo temelja za liberalno demokracijo – demokracijo individualizma, varčnosti in morale srednjega razreda, zaradi česar se je zgodil zdrs v smeri socializma in komunizma. Tudi Putinov napad na Ukrajino Rupel vidi predvsem kot notranjepolitično potezo.
V nadaljevanju Rupel preide na slovensko odvisnost od sistema, ki je do danes polovična, a še vedno precejšnja. Tudi med strankami se nekatere istovetijo s starim sistemom pred letom 1990, druge pa z novim po letu 1990.
"Na prvi pogled je očitno, da ambicija po vračanju starega, popolnega, tj. totalitarnega, nedotakljivega sistema in sklicevanje na izgubljeno stabilnost (harmonijo, enotnost …) prinašata negotovost in nestabilnost; medtem ko zagovarjanje "polovične" odvisnosti ("pravna in socialna država"), ki dejansko obstaja in deluje, na prvi pogled vzbuja zaupanje in stabilnost. Seveda se stranke ne razlikujejo le po odnosu do stabilnosti in nestabilnosti, ampak obstajajo tako na nestabilni kot na stabilni strani notranje razlike. Stranke nestabilnosti (SN) bodo pogosto uporabljale retoriko enotnosti in solidarnosti; stranke stabilnosti (SS) pa se kdaj sklicujejo na nujnost sprememb, občasno celo radikalnih sprememb.
Politiko SN bomo prepoznali po obžalovanju propada jugoslovanskega socializma in nostalgiji po njem, po revolucionarnih konceptih in zagovarjanju državnega lastništva, višjih davkov, državnega/usmerjenega/javnega šolstva, po zaničevanju Cerkve, po izstopu iz Nata itn. Pri drugi skupini (SS) je mogoče opaziti trajno polemično, tudi bojevito nasprotovanje prvi skupini, zagovarjanje izročila osamosvojitve, vojske in obrambnih zmogljivosti, denacionalizacije, privatizacije, tradicionalnih zahodnih vrednot, gospodarske učinkovitosti ne glede na lastništvo itn. Vendar imamo – glede na proporcionalni sistem volitev – opraviti s številnimi (tudi notranje neskladnimi) kombinacijami in odtenki," piše Rupel, ki govori o konfliktu med dvema taboroma, med katerima pa je mogoča tretja pot - kombinacija obeh oz. sredina, ki ob zagovarjanju stabilnosti omogoča tudi svobodo in razvoj.
Celoten komentar lahko preberete na spletni strani Siol.net.
Povezani članki
Zadnje objave
Damijan Terpin: Nevidne meje in tihi boji Slovencev v Italiji
29. 6. 2026 ob 12:00
Častilcem Tita in komunizma
29. 6. 2026 ob 9:00
Evropski nihilizem – vročinski val, nepotrebne smrti in permanentna revolucija
29. 6. 2026 ob 7:53
Sveti Peter in Pavel – prvaka apostolov
29. 6. 2026 ob 7:03
Ideologija v slovenskih šolah
29. 6. 2026 ob 6:00
Ko se resnično zatresejo temelji države in zemlje: dvojni potres v Venezueli
28. 6. 2026 ob 18:21
Ekskluzivno za naročnike
Častilcem Tita in komunizma
29. 6. 2026 ob 9:00
Ideologija v slovenskih šolah
29. 6. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUN
30
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
03
Mučenci med slovenci – 28
19:00 - 20:00
JUL
03
Matičina odprta vrata
19:00 - 21:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
JUL
04
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
2 komentarja
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
PRIVILEGIRANA STANOVANJA V CENTRU LJUBLJANE - ZA EX KP, ZK IN "u..a" PRIVILEGIRANCE?
Odkrita javna verodostojna beseda - o teh stanovanjih.
JAZ O TEH t.i. "PRIVILEGIRANIH" STANOVANJIH V CENTRU LJ IN DRUGOD - NE VEM DOSTI.
Le opazil sem, da obstojijo, v 40 letih mojega prizadevnega dela običajnega knjižničarja v centru LJ.
Opazil sem seveda tudi,,
DA NEKATERI ZELO POZNANI LJUDJE iz ex KP, ZK STALIN, TITO KARDELJ DIKTATURE
prihajajo v center Ljubljane iz stanovanj v hišah na zrlo ugodnih lokacijah npr. Nebotičnik, stavbe pri Nami, stavbe pri hotelu Lev. Tam, pri hotelu Lev nekje je stanoval pokojni "gospod-tovariš" dr. F. Bučar.
Velikokrat sem ga srečal, ko je nekoliko smešno napravljen hodil v bližini hotela Lev.
Tudi pokojnega "partizana Cirila" sem večkrat videl, kako je kot že zelo star človek tavajoče, paranoično blodil v bližini centrale NLB, Konzorcija in vsakogar prestrašeno gledal v oči.
Kdor
ve kaj več o teh "misterioznih polit stanovanjih" - naj to pač - javno napiše, da vsi vemo.
Zdi se,
da se v nekaterih teh stanovanjih še vedno zbirajo ex KP, ZK stalinistično, titoistični ljudje
in
potem - hodijo na Magistrat,
imajo v teh stanovanjih
domnevno nekakšne "kadrovske kuhinje" itd.
L.r. Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, oseben zapis, nealkoholik sem, nekaznovan.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
ŠALA "POLITIČNI SAMOMOR . IZ ZASEDE" DOMNEVNIH "ŽAL SLOVENSKIH NEOSTALINISTOV" BRUTALNO ZMERJANJE MED "STRICI IZ OZADJA IN VODJI DOMNEVNO NEOSTALIN STRANK" DOMNEVNO V "POLITIČNO PRIVILEGIRANEM STANOVANJU - KADROVSKI KUHINJI" pri NAMI v LJ. Verjetnost podobnosti spodnjega orisa - realnosti je velika, enakost realnim dogodkom - pa izključena. Stara kolega PRVI POLITIK in LEPOFRIZURNI tudi ex "politik in ex sistemčik" obupano strmita drug v drugega, v "kadrovski kuhinji oz. v polit privilegiranem stanovanju" domnevno nekje pri Nami v centru LJ, vzdihujeta in preklinjata: "uh ta Putler - skvaril nam je volitve tu v Sloveniji s to Ukrajina-vojno, joj,joj". PRVI POLITIK vpraša LEPOFRIZURNEGA: "ZAKAJ SVA PA SAMA, KJE SO PA OSTALI IZ TE KUHNE?" LEPOFRIZURNI reče: " jaz imam 75 let, vidim, da je človek pri 8o letih kot ti - brez zamere - res že star. Kje so ostali? Ja pomrli so, ali pa so v domovih za stare, a ne?" PRVI POLITIK reče : mrliči pa hvalabogu res ne hodijo sem Že tako je dosti groznega. Kako pa z "GOLOBJOSVOBODO" kaže?" LEPOFRIZURNI se namrdne in reče: " bolj slabo, še jaz imam prii mojih 75 letih lepšo frizuro kot on" PRVI POLITIK se razjezi: "NISEM TE SPRAŠEVA O NJEGOVI SCUFANI FRIZURI - ampak, če bo dobil kaj glasov s to "GOLOBSVOBODO". Se še 1x namrdne LEPOFRIZURNI: " USTRELILA SVA SE V KOLENO, LJUDJE MU NE VERJAMEJO, JIM NI VŠEČ". "A še ta udarec" reče PRVI POLITIK . V "kadrovsko kuhinjo" pridivja "NARODNI TITOIST" divje , izbuljeno gleda v oba "kuharja" in se začne "zmagovito-poraženo" dreti, z veliko psovkami, tako nespodobnimi, da niso za napisat; "KAJ HUDiČA sta ... ZAKUHALA S TEM GRU GRU ... ! NOŽ V HRBET NAS OSTALIH ex KP, ZK; UUU ZNORU BOM" Pridejo še ostali vodje ex KP;ZK strank. In medsebojnega zmerjanja in obtoževanja je UH veliko. PRVI POLITIK skrušeno milo gleda in reče: "saj mogoče bom šel pa v dom za stare" LEPOFRIZURNI pa divje reče: "JAZ NE GREM V DOM ZA STARE, ŠE VEDNO IMAM LEPŠO FRIZURO kot GRUGRU" "UH SAMI SEBE SMO ONEMOGOČL - SAMOMOR IZ ZASEDE - DELAMO" Konec z realnostjo absolutno naključno skladne ŠALE L.r. Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, oseben zapis, nealkoholik sem, nekaznovan.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.