Dialogos #4: Slovenija med svobodno gospodarsko pobudo in socialno pravičnostjo
Oddaja Dialogos je posvečena vrednotam prihodnosti. Svoje različne poglede na družbo gostje podajajo odprto in vsebinsko. Odpiramo dialog, ne prerekanja. Pogovarjamo se o vsebini, ne o dnevno političnih temah.
Tokrat smo se ob predlaganih davčnih reformah in izstopu sindikatov iz Ekonomsko socialnega sveta spraševali, kje iskati razmerje med svobodno gospodarsko pobudo in socialno pravičnostjo, da bo Slovenija perspektivna dežela, ki bo doma zadržala svoje mlade in privabila najboljše strokovnjake iz tujine. Je socialna kapica trojanski konj ali nujna investicija v slovensko prihodnost? Zakaj sindikati protestirajo ob znižanju davkov, ki bo efektivno dvignil neto plače zaposlenih?
Gosta: Jakob Počivavšek (predsednik KSS Pergam) in Goran Novković (izvršni direktor SBC).
Zadnje objave
Nizozemski zgled za starajočo se Slovenijo?
21. 10. 2026 ob 16:56
Otroci lahko prinesejo višjo pokojnino ali zgodnejšo upokojitev
21. 10. 2026 ob 16:40
Tudi »kupi zdaj, plačaj pozneje« pod strožjimi pravili kreditiranja
21. 10. 2026 ob 16:12
Janša pred napovedanimi protesti: »Roke proč od Slovenije!«
21. 10. 2026 ob 14:49
Vodenje v kulturi stalnih sprememb (2. del)
21. 10. 2026 ob 7:30
Domovina št. 274: Slovenija ima več kot 5.000 vrst gob
21. 10. 2026 ob 6:10
Ekskluzivno za naročnike
Vodenje v kulturi stalnih sprememb (2. del)
21. 10. 2026 ob 7:30
Domovina št. 274: Slovenija ima več kot 5.000 vrst gob
21. 10. 2026 ob 6:10
Domovina 274: Slovenija ima več kot 5.000 vrst gob
21. 10. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
OCT
21
Bralni klub: »Ko knjiga spregovori«
10:00 - 12:00
OCT
24
Peš romanje od Ljubične do Rogaške Slatine
07:30 - 15:00
OCT
29
22. Koroški dnevi: Okrogla miza
19:00 - 21:00
NOV
02
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 19:00
3 komentarjev
Rajko Podgoršek
Odlična debata. Dobri komentarji.
G. Peter dopolnil bi Vas, da je bila široka družbena privatizacija in planiran vstop družb na borzo, ki jo je promovirala desna Peterletova vlada v bistvu zelo socialno-tržna poteza in na nek način Slovencem pisana na kožo. Po mojem mnenju je izrinjanje malih delničarjev in umik družb iz borze z namenom prodaje podjetij ''rdečim'' direktorjem huda napaka slovenske tranzicije, ki je popolnoma uničila slovensko industrijo (ki se šele sedaj kapitalsko postavlja na noge zahvaljujoč privatnim podjetnikom in ljudem, ki uspešno plemenitijo kapital).
Opomba: sam zelo podpiram malo delničarstvo na Slovenskem in upam, da bo dana možnost, da Slovenci kot mali delničarji vstopimo v pomembna podjetja in poskrbimo za uravnoteženo lastništvo in nadzor nad državnim upravljanjem (ki ga razne Modre zavarovalnice Boruta Jjamnika slabo opravljajo - glejte primer Cimosa).
Friderik
Debata na nivoju. Čestitke obema in voditeljici.
Mimogrede g Kočar, migracije v Slo so posledica nizke rodnosti. Enostavno ni delavcev.
omega
Oba imata prav, a izpuščata še eno pomembno dejstvo. Mladi Slovenci so namreč izdatno "prešolani". V Nemčiji in Avstriji ima fakultetno izobrazbo 40 % ljudi pri 30-tih, pri nas 60-70 %. Veliko mladih tam ne gre v gimnazije temveč na poklicne šole. Vedo sicer na splošno manj, vendar pa znajo več. Pri nas gre velika večina v gimnazije, kriteriji so tako nizki, da vsak, tudi (pod)povprečen osebek lahko pridobi visoko izobrazbo, po bolonjsko pa tudi magisterij. Samo še na naravoslovnih vedah, zlasti na medicini, deloma tudi na tehniki, so kriteriji ohranjeni. Zato med avtohtonimi Slovenci sploh ni več zidarjev, železokrivcev, mesarjev ipd, in tudi med zahtevnejšimi poklici poklici, kot so orodjarji , električarji, avtomehaniki ipd jih je vse manj. Na družboslovju pa je pravi kaos, diplomantov je preveč, na splošno vedo veliko, a so brez uporabnega znanja. To so bodoči vsevedni nezadovoljneži, ki bodo hoteli novo revolucijo. Torej ni samo prenizka rodnost, temveč tudi šolstvo krivo, da pri nas primanjkuje delavcev.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.