Naše napovedi, da bo v Italiji slavila desničarka Giorgia Meloni, so se uresničile. Kaj se lahko iz njenih javnih nastopov naučijo slovenski politiki? V članku analiziramo zadnje javne nastope Melonijeve na italijanskih TV programih in nekatere njene izjave.
V Italiji so v nedeljo potekale predčasne parlamentarne volitve. Volišča so se zaprla ob 23h. Pravilno smo napovedali zmago Giorgie Meloni. Giorgia Meloni je predsednica stranke »Fratelli d’ Italia« (Bratje Italije) in je naslednica italijanske stranke fašističnih korenin MSI. Zelo verjetno je tudi, da se zaradi njene zmage slovenski manjšini v Italiji ne obeta nič dobrega.
Po zadnjih podatkih iz Italije desna koalicija zlahka dobila večino sedežev v dvodomnem parlamentu. Zavezništvo, ki ga sestavljajo Bratje Italije, Liga pod vodstvom Mattea Salvinija in Naprej Italija nekdanjega premierja Silvia Berlusconija, je prejelo skupaj 44 % glasov in s tem zelo udobno večino.
Premierski položaj gre v roke 45-letne Giorgie Meloni. Levica je tokrat težko poražena, saj je koalicija levih strank dobila le 26 %.
Celoten članek s svežimi informacijami Italije in komentarjem: Zmagovita Melonijeva: pišemo zgodovino, Italija pripada Italijanom, ne pa Ursuli von der Leyen!
V nadaljevanju članka pa se osredotočamo predvsem na njene komunikacijske sposobnosti in to, kako se je odzvala na nekaj ključnih tem. V svojih nastopih in javnih objavah ni bila nikoli žaljiva in političnih nasprotnikov ni poniževala, čeprav je do njih zelo kritična.
Državljani niso podložniki, država mora imeti spoštljiv odnos do vseh
Melonijeva razloži, da je njeno stališče, da mora imeti država spoštljiv odnos do državljanov, do podjetnikov in do družine. Odnos mora biti enakovreden in ne poniževalen. Državljani morajo biti enakovreden partner, saj državljani niso podložniki. Institucije niso last tistega, ki je prišel na oblast. Njeno stališče je, da leve stranke ne znajo vzpostaviti tega odnosa, ker so prepričane, da je država tista, ki ljudem, podjetjem in družinam zapoveduje, kaj smejo. Nesprejemljivo je, da predsednik vlade skliče tiskovno konferenco in državljanom pove, katere so njihove ustavne pravice. S tem stavkom misli predvsem na način, kako je italijanska vlada reševala krizo, povezano s covidom-19.
Melonijeva na temo vloge, ki jo ima država, zagovarja Ronalda Regana, ki je v svojem nagovoru januarja 89′ povedal, da je vlada samo avtobus. Državljani so torej šofer, ki usmerja avtobus, ter odločajo, kam, po kateri poti in kako hitro bo peljal. S tako izjavo se je zelo približala volivcem, ki imajo občutek, da je italijanska država pretirano zbirokratizirana in neprijazna do svojih državljanov.
“Nisem dajala intervjujev tujim medijem, ker ne želim blatiti domovine”
Melonijeva pove, da je izredno zaskrbljujoče, če iz proračuna plačani italijanski funkcionarji v tujini kritizirajo domovino z edinim namenom, da nabirajo volilne točke. Doda, da kot predstavnica opozicije ni nikoli dajala intervjujev v tujih medijih. To pa zato, ker bi morala kot opozicija kritizirati vlado, ampak ker je domoljub, tega ne bo počela. Čeprav se z vlado ne strinja, vlade ne bo kritizirala v tujini, saj ni lepo, da kritiziraš svojo domovino. S to izjavo je volivcem dala nedvoumno vedeti, da je pri njej domovina na prvem mestu in da za razliko od svojih nasprotnikov ni pripravljena dati na prvo mesto lastne politične koristi in nabiranja političnih točk.
Predsednica EU komisije von der Leynova se ni vmešavala, ampak je bila »drzna«
Novinar v oddaji sprašuje Melonijevo, kako komentira izjavo predsednice EU komisije, »da ima evropska unija na voljo vzvode, če bi stvari v Italiji šle v težavno smer«, saj naj bi taka izjava pomenila vmešavanje v italijansko notranjo politiko (»težavna smer« naj bi pomenila zmago desnice). Melonijeva novinarja popravi in dopolni, da je vmešavanje zelo huda obtožba in bi v tem primeru bilo bolje reči, da je bila von der Leynova »drzna«. Melonijeva doda, da je predsednica EU svojo izjavo umaknila oziroma obrazložila, da je bilo mišljeno nekaj drugega.
Glede izjav drugih komisarjev pa pove, da so malce »zašli iz okvirjev«. Razlog vidi v pritisku predstavnikov leve opcije, ki iščejo pomoč v tujini. Če evropski poslanci lahko izrekajo politične sodbe, tega ne sme početi EU komisija (oziroma komisarji). Komisija je v službi vseh. Če se komisija postavlja na neko stran, izgublja kredibilnost.
Tukaj je Melonijeva delovala zelo »državniško«, saj je za razliko od novinarja, ki je izjavo EU komisije na nek način označil za vmešavanje, sama označila bolj za spodrsljaj. Z vidika analize njenega nastopa je pomembno to, da Melonijeva ne išče konfliktov in zato deluje »bolj predsedniško«. Večna politikov bi na njenem mestu vprašanje novinarja izkoristila za ostro kritiko EU komisije, ampak Melonijeva tega ni storila in je zato delovala bolj pomirjujoče.
Melonijeva pove, da trditi, da so vsi politiki lopovi in lenuhi, pomeni enako kot trditi to za vse državljane Italije. Politični razred je vedno ogledalo družbe, ki jo predstavlja.
Niso vsi državljani lopovi, zato tudi politiki niso
Melonijeva pove, da trditi, da so vsi politiki lopovi in lenuhi, pomeni enako kot trditi to za vse državljane Italije. Politični razred je vedno ogledalo družbe, ki jo predstavlja. Zato je na državljanih, da izkoristijo volilno pravico in glasujejo za tiste, ki jim zaupajo. S to izjavo je očitno želela spodbuditi razočarane volivce, ki pod pretvezo, da so »vsi politiki enaki«, ne želijo na volišča.
Zakoni ne morejo odpraviti revščine in zakoni tudi ne ustvarjajo delovnih mest. Bogastvo in delovna mesta ustvarja gospodarstvo.
Predsednica stranke Bratje Italije pove, da se končuje obdobje vlade, kjer je bilo rečeno, da bo en zakon odpravil revščino, drugi zakon bo ustvaril delovna mesta, tretji pa bo ustvaril gospodarsko rast. Država ne ustvarja bogastva, ampak ga ustvarja gospodarstvo s svojimi zaposlenimi. Država ima le nalogo, da del tega bogastva, s katerim upravlja, porazdeli.
Država se v osnovi ne sme vmešavati v gospodarstvo. Država naj ne moti tistega, ki želi delati in ustvarjati, naj ne moti tistega, ki bi rad zaposloval. Po njenem prepričanju je Italija kot država nenehno onemogočala italijanska podjetja s pretirano birokracijo, kar se na koncu odraža v nizkih plačah in slabi kondiciji domačih podjetij. S to izjavo se je zelo približala podjetnikom in predstavnikom gospodarstva.
“Moja stranka je obsodila fašizem in ostale totalitarne režime, italijanska levica pa tega ni storila.”
V intervjuju za televizijsko mrežo La7 novinarju na temo fašizma odgovori, da so kot politična stranka soglasno podprli resolucijo EU parlamenta z dne 19. 9. 2019, ki obsoja vse totalitarne režime. Italijanska levica te resolucije ni podprla (zanimivo, da se je obsodbe režimov vzdržal tudi Milan Brglez). Doda še, da stranka Bratje Italije zagovarja svobodo na vseh področjih in obsoja vsako obliko fašizma. S to obrazložitvijo je Melonijeva spravila v resne težave italijansko levico, saj je dokazala, da so Bratje Italije kot stranka obsodili fašizem, italijanska levica pa ni sposobna obsoditi komunizma, ki je ravno tako zahteval več milijonov nedolžnih žrtev.
Melonijeva pravi, da se končuje obdobje, kjer imajo člani levice več pravic kot ostali državljani, saj se začenja obdobje, kjer imajo vsi državljani enake pravice.
Levica se boji Italije, kjer imaš na osnovi tega, kar znaš, ne koga poznaš
Melonijeva v intervjujih pove, da se končuje obdobje, kjer imajo člani levice več pravic kot ostali državljani, saj se začenja obdobje, kjer imajo vsi državljani enake pravice. Levica se po mnenju Melonijeve boji vzpostavitve sistema, kjer ima vsakdo toliko, kot zna sam ustvariti, in premoženje posameznika ni odvisno od tega, koga pozna.
Zaključna misel: zakaj ima Meloni zmagovalen nastop in kaj se iz tega lahko naučimo?
Kot prvo se lahko naučimo, da je pomembno biti kritičen na spoštljiv način. V nastopih moraš delovati umirjeno, ne smeš biti jezen ali užaljen. Lahko poveš le, da te nekaj skrbi. Tistih, ki se ne strinjajo s teboj, ne obsojaš, žališ in jim ne lepiš etiket (npr. kaviar levičarji). Na njihove kritike moraš odgovarjati s konkretnimi argumenti. Pomembno je tudi, da se kot kandidat ne prerekaš z novinarji. Po družbenih omrežjih poimensko ne obračunavaš z drugače mislečimi posamezniki.
- Potrebujemo svobodno državo, ki ne bo ujetnik političnih elit in njihovih prijateljev.
- Namesto socialnih pomoči je treba tistim, ki so sposobni delati, omogočiti dostojno delo.
- Cenovna kapica pri stroških elektrike (ukiniti vezavo na plin) in sofinanciranje razlike v ceni.
- Z davki pomagati podjetjem, da bodo ustvarila dobro plačana delovna mesta.
- Država mora nehati »nagajati« gospodarstvu, ampak mu pomagati po zgledu uspešnih EU gospodarstev.
- Jasno je povedala, da še vedno podpira pravico do splava.
- Obsodila je fašizem.
- Obsodila italijanske politike, ki v tujini grdo govorijo o Italiji zaradi svojih ozkih interesov.
V nastopih je delovala samozavestno in konkretno. Na vsako vprašanje je imela konkreten odgovor in nikoli ni ovinkarila. Brez težav je tudi priznala, če gre za področje, na katerega se še ne spozna dobro. In to potrebujejo volivci, ne glede na politično opcijo.
Eden od kritikov Melonijeve je v šali povedal, da je to žensko naredila italijanska levica. Italijanska levica je bila namreč vedno na strani revnih in v zadnjih 10 letih jih je res veliko ustvarila ….
Povezave na TV oddaje, na osnovi katerih je nastal komentar:
RAI1: https://www.youtube.com/watch?v=q0TDhM2oFMA
RAI2: https://www.youtube.com/watch?v=PFHFs0y5ARk
RAI3: https://www.youtube.com/watch?v=Glc-VFLLYY0&t=631s
Hm, ČE JE RES VSE TAKO KOT JE NAPISANO – POTEM JE TA
G Meloni – kar obetavna za Italijo in EU.
Ali je o Sloveniji tudi kaj povedala?
L.r.
vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan.
Ne odgovarjam na “reply” zapise na tem portalu pišočih ANONIMNIH domnevno ex KP, ZK SD itd. piscev IN VULGARNIH polit PROVOKATORJEV, KI JIH TUDI NE VIDIM OZ. JIH NE BEREM, KER JIH IMAM POD “BLOKADO” – Njih ex KP, ZK, SD, FAKE-NELEVICA, PROPUTIN ITD. polit packarijje – naj lepijo kar na portale “MLADINE”, SD, Levica”, “Svoboda”, MMC RTVSLO, NECENZURIRANO itd, ČE JIM BODO DOVOLILI
p.s.
REDAKCIJO DOMOVINE PROSIM, NAJ SI PRIDOBI ŠE VEČ PROSLOVENSKIH KOREKTNIH KOMENTATORJEV, DA BODO ENAKOVREDNO KONTRA DELOVALI PROTI TU VELIKO PIŠOČIM EX KP, ZK, SD, LEVICA. PRORUSI PROPAGANDISTOM.
Jaz se bom še redno oglašal, vendar bom imel manj časa kot doslej.
Kvalitetno komentiranje je pomembno – saj pomeni živ odziv na medij in zaokroži v prispevkih povedano.
Kaj se to pravi, da boš imel manj časa za komentiranje kot doslej!
Domovina Slovenija te prav zdaj potrebuje bolj kot kdajkoli prej, zato je tvoja edina in najpomembnejša naloga komentiranje in spravljanje nasprotnika v obup.
Mar ne opaziš, da nasprotnik ne počiva?
Mefisto, tako govori človek, ki je poln zlobe. In se potem čudi zakaj njegovi vsake volitve izgubijo. Zato.
Friderik, še tega ne veš, da volitev ne izgubijo moji, ampak naivni slovenski narod s teboj vred, ki se tega niti ne zavedaš.
No, bom se še normalno oglašl vsak dan.
Le nekaj dodatnnega dela pri pisanju mojih knjig imam – pa se ne bom mogel tako intenzivno prepirati s temi nebodijihtreba pokom provokatorji
a la “rasPutin, friderik itd.”.
Naj pač sama redakcija in redni avtorji na Domovini — poskrbijo za še nekaj PROSLOVENSKIH DOBRIH KOMENTATORJEV. Kakšen se bo med njih znanci – že našel. Ta portal ima to prednost, da ima vsaj MODERATORJA, ki prepreči natis čisto provokativnih in SMETI nekomentarjev.
Glede stanja v Italiji bomo Slovenci seveda morali bitii – pozorni.
Skrajno slabo izkušnjo z ITALIJANI iz časa Benita M. seveda – imamo.
L.r.
vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan.
“Desničarka Giorgia Meloni: »Nisem dajala intervjujev tujim medijem, ker ne želim kritizirati domovine Italije!«”.
Ste opazili razliko med slovenskimi levičarskimi politiki, ki osirajo svojo državo, kjerkoli jo morejo, in italijansko narodnjakinjo Giorgio Meloni.
Slovenska ikona neizpolnjenih obljub in zaigranega smehljaja je bila za tako izdajalsko držo celo nagrajena s funkcijo zunanje ministrice, na kateri že in še bo celi Evropi pokazala lastno nesposobnost.
Slovenci v Italiji najbrž ne bodo preveč veseli za njeno izvolitev. Menda je bila proti vrnitvi Slovenskega narodnega doma v Trstu slovenski manjšini.
Pa ne samo to. Kmalu bo ugotovila, da je bila včasih meja Italije pri Postojni. Seveda, Italija first ne pomeni nič dobrega za Slovenijo. Veselite se njenega uspeha, desničarji.
Na mejo moraš gledati s praktičnega vidika.
Mar ne bi bnilo nekoč bolj preprosto hoditi v Postojno po kavbojke, šuškavce, bunde, Darwil ure, kavo, pralne praške, hladilnike, pralne stroje in duge prepotrebne reči kot pa v bolj oddaljeni Trst, ki je bil pod Avstroogrsko največje slovensko mesto?
Če nam pod Melonijevo grozi tako kruta nevarnost, potem je slovenska proti narodna in proti državna post komunistična levica spet zagrešila veliko neumnost, ko se je odpovedala oklepnikov Boxer, ki bi jih še kako potrebovali pri obrambi rdeče Primorske. In še 70 milijonov je prej omenjena levica podarila gospodarsko močnejši Nemčiji, da ji ni bilo treba izpolniti kupoprodajne pogodbe.
Ko to pišem, je Melonijeva v tvojo žalost in v naše veselje že zmagala na volitvah v Italiji.
Evropa se prebuja, ker ima čez glavo nepremišljene levice, ki je uporabna le še za preštevanje spolov.
“Kmalu bo ugotovila, da je bila včasih meja Italije pri Postojni.”
Meja z Italijo je bila pri Postojni (no, pri Planini) samo kratek čas od konca prve svetovne vojne (Rapalska pogodba 1922) do “priključitve Slovenskega Primorja” leta 1947.
Trst so prvi zasedli Titovi partizani, a so ga morali hitro prepustiti zaveznikom, ki so ga potrebovali za svojo oskrbovalno bazo. Ta ni smela pasti v roke Sovjetov oziroma Stalina, katerega zvesti zavezniki so takrat bili Titovi komunisti. Angloameričani so kasneje Svobodno tržaško ozemlje (“cono A”) izročili Italiji.
Komunisti so čas druge svetovne vojne in okupacije Slovenije izrabili za izvedbo svoje revolucije in v propagandne namene na veliko fingirali domoljubje, čeprav jim za slovenski narod ni bilo prav nič mar, tako v domovini kot v zamejstvu in emigraciji oziroma diaspori.
In ta politika se je z neuspelo tranzicijo ter prevlado partijskega političnega podzemlja in levih strank ohranila tudi v novi slovenski državici, kjer postaja slovenska narodna zavest za “napredne sile” vedno bolj moteča…
Kar se tiče razočaranja, ki mi ga nekateri pripisujete, lahko rečem, da mi je popolnoma vseeno, kdo vlada Italijanom, ni mi pa vseeno, kaj to pomeni za Slovence.
Natalija L, brez škode je proti. Je že vrnjen. Fertig.
Nisem prepričan, da ne more priti do kakšne ponovne obravnave.
“Zelo verjetno je tudi, da se zaradi njene zmage slovenski manjšini v Italiji ne obeta nič dobrega.”
Najprej je treba ugotoviti, da je slovensko manjšino najbolj prizadel komunizem, veliko bolj kot fašizem!
Po vojni je jugopartija napotila slovenske volivce, naj raje volijo za italijanske stranke, namesto da bi volili enotno stranko Slovencev, Slovensko skupnost – ta s strani jugopartije ni bila zaželena. Tako je nastal med zamejskimi Slovenci razkol, ki je med manjšino v veliki meri prisoten še danes in je eden glavnih razlogov za politično nemoč manjšine.
Poleg tega je slovenske komuniste med zamejci razdvojil še informbiro – lep del Slovencev je od takrat in še danes na ideološki strani stalinizma.
Da ne govorimo, kako je bil po vojni tržaškim komunistom, med katerimi so bili v večini Slovenci, za šefa vsiljen Italijan Vidali…
Komunizem je prekletstvo, ki dela škodo in uničuje, kjerkoli se pojavi.
Ne zagovarjam komunizma in morda je res, da je povzročil špetir med manjšino, vendar pa bi brez partizanščine bila manjšina v Italiji dosti večja, saj bi bila meja pri Postojni.
Ali pa morda mislite, da bi dobili Slovenijo v današnjih mejah po diplomatski poti?
Tu moram spomniti, da so se Italijani leta 1943 obrnili in so na koncu vojne imeli status zaveznice, da pa sploh ne govorim o njihovih diplomatskih sposobnostih.
Lep dan ti želim, ker je Melonijeva s partnerji že zmagala na italijanskih volitvah.
Italijani so resno vzeli pouk iz Slovenije, ki jo pospešeno uničije slovenska levica.
“Diplomatske sposobnosti” lahko lepo preberemo iz dogodivščin s Hrvati. Tudi meja s Hrvaško bi zaradi teh “sposobnosti” lahko bila pri Postojni, pa smo imeli še srečo, da nam je bila vzeta samo Savudrija in tisti trije zaselki…
Pa tudi pamet kar šprica iz trdih glav “naših”, saj so pred leti že grozili, da bodo mejo z Italijo prestavili na Razdrto, če…
Še Kitajci so spravili v zapor svojega komunističnega predsednika, pa v Italiji po tvoje ne bi smela zavladati desnica.
Zdaj je na vrsti Putin, ki je že tudi na nekakšnem “oddihu”.
Kar se tiče diplomatskih sposobnosti, sem govoril o italijanskih, ne naših, Kdorkoli.
Tudi sam bi bil vesel Putinovega “oddiha”, Mefisto.
Drugače pa, slaba tolažba za slovenske volitve.
Kdorkoli, točno tako.
Vendar ne smemo pozabiti, da so rdeči baroni vedno zelo dobro živeli, v primerjavi z ostalimi državljani.
Že pogled na Ljubljano in na vse kaviar komuniste nam pove, da se je mladina naučila pri starših, kako to speljati in ohraniti.
Žalostno!
Samo v LJ so bili protesti proti JJ! Po podatkih CIA je bilo ob tranziciji cuknjenih cca 70 milijard. Te sedaj kapljajo nazaj in se zlahka financira tudi dveletno kolesarsko zborovanje, ki smo mu bili, kljub pandemiji, priča. Nič ni brezplačno, dragi moji. Vse se plača in očitno vse se vrača. Tudi rdeči sistem, vendar zapakiran v svobodo. Seveda le-ta ni za vse, ampak za kaviar komuniste in potomce rdečih baronov.
Lačen sitega nosi!
Slovenija je dobila zunanjega sovražnika!To je za Goloba in njegove več, kot če bi pravočasno nabavili pšenico, ali pa če bi zagotovili plin iz Katarja.
Dobra komunistična politika potrebuje vedno notranjega in zunanjega sovražnika. Notranjemu nameč ne moreš naprtiti vse napake, ki jih počneš, saj ga s tem lahko uničiš in potem ostaneš sam in težko prepričaš naivneže, da nisi najboljši. Kot komunist potrebuješ tudi zunanjega sovražnika. Italija je bila vedno gojišče takšnih sovražnikov. Po informbiroju so bili celo italijanski komunisti zunanji sovražniki s Slovenci vred.
Sedaj imamo v Italiji fašiste. Prave fašiste in torej dostojnega zunanjega sovražnika.
Komunistični Golob je dobil bianco menico in na Primorskem bo lahko počel lih kr bo uotel, pej bo nazaj druhi Tito!
Vzopredne volitve v Italiji: desna sredina premočno zmagala: v senatu naj bi imela absolutno večino.
Desnica zmaguje v EU in to nam daje upanje, da se bo trenutna politična agenda spremenila.
Očitki, da je zmagala stranka fašistov, bo pa težko zdržala kot argument pri naših levičarjih. Namreč Melonijeva je fašizem obsodila in kot stranka podprla resolucijo EU za to področje. Prav tako izraža domoljubje in ne tožari nasprotnikov po tujih medijih ali v EU. Pravo nasperotje naše levice.
Ja, reformirana (prenovljena) fašistka.
Super fašizem zmagal v italiji. Janša je že čestital. Res smo narod hlapcev. Meloni in njena stranka so glasovali proti vrnitvi Narodnega Doma v Trstu, si ne želijo slovenskih poslancev v italjanskem parlamentu, etc.
SDS pa klečeplazi pred njo. HLAPCI!
“Državljani niso podložniki”
Res je, a ne v Sloveniji. Priljubljen izraz naših komunajzarjev je še vedno “lasten narod”.
Vsem tistim, ki tako radi opletajo z izrazom fašizem, pa tole: simbol fašizma je butara. Zame je fašistoid vsak, ki nabija oguljene fraze “stopimo skupaj, skupaj smo močnejši, združeni smo nezlomljivi”. To je prava vsebina fašizma, ne pa sovraštvo in prezir do Slovencev, ki sta mnogo starejšega izvora.
Primorci in zamejci bodo morali razmisliti, ali slovenska in italijanska še lahko zastopata njihove interese? Po mojem mnenju vedno manj.
V Sloveniji je patriotizem Primorcev s katerim se kiti slovenska primorska levica pravzaprav krinka za neko ohranjanje nekega post-socialističnega ustroja družbe, da o ošibitvi narodnega značaja Primorskega človeka (na kar se vedno sklicuje post-socialistična levica tudi na nacionalnem nivoju, ko hodi zborovat na Primorsko) v Novi Gorici in na Obali ne govorimo, kot tudi številne anti-razvojne politike, teranje primorskih gospodarstvenikov ‘čez mejo’ (Boscarol) ali njihovo maltretiranje (Štrancar), kot tudi nenaklonjen in manipulativen odnost do primorske duhovščine ter uničevanje primorskega kmeta.
V zamejstvu je levica pod vplivom takratne slovenske Partije vedno bila proti enotni socialdemokratski-katoliški zamejski listi in je vzdrževala narodni razkol (še posebej usodno v času Jugoslavije z eksplicitno finančno podporo le “pravi” polovici zamejske skupnosti, druga “neprava” je delovala na prostovoljni osnovi). Obenem so bili težava tudi mafijski posli, ki jih je v Italijo pripeljala naša Partija in s katerimi Italijani nedvomno lahko še danes izsiljujejo Slovence. Posledično se je narodni značaj vedno bolj ošibil, politično pa so bili Slovenci vedno bolj s strani lastnih ljudi izsiljevani, da morajo za vsako ceno voliti levo, t.j. komuniste oz. Partito Democratico.
Vsega spoštovanja vredna senatorka Tatjana Rojc (čestitke tudi ob zadnji izvolitvi!) je v takšnih okoliščinah max. kar lahko Slovenci dosežejo na italijanskem nacionalnem strankarskem nivoju, saj veliko drugače čutečih Slovencev noče za vsako ceno glasovati proti lastnim prepričanjem za Partito Democratico, strateško kandidiranje Slovencev na še kakšni drugi listi, kjer bi bilo več slovenskih kandidatov pa je očitno tudi prepovedano, če že nastop z drugače implementiranim delovanjem stranke Slovenska skupnost ni mogoč. Tako je izvolitev v deželnem svetu Slovenca Danila Slokarja za Salvinijevo Ligo je tako pred leti bila bolj izjema (Vir: https://www.casnik.si/slovenec-tudi-za-ligo/).
Bog > domovina.
Tako bi moralo biti za vsakega kristjana. Če bi torej del Slovenije zasedla Melonijeva (kar sicer ne bo), in bi bile tam normalne šole, v katerih se ne bi učilo o LGBT in ostalih zgrešenih ideologijah, potem bi z veseljem zamenjala ta del Slovenije za tistega, ki mu vladajo Slovenci in v šolah otrokom perejo možgane. Seveda imam rada svojo domovino, vendar sta Bog in vera pomembnejša.
Temu se strokovno reče kolaboracija.
Odlična analiza.
Meloni se je v Italiji preprosto zgodila, ker jo krvavo potrebujejo. Potrebujejo manj birokracije, pospešek gospodarstva, jasno obsodbo LGBT vere. Sicer bi Italjani dobesedno izumrli.
Tu si moramo konservativci/ desničarji nalit čistega vina. Melonijeva in njeno v kvalitetno formo zavito fašistično leporečje, sta Slovencem v zamejstvu nevarna! Janša bi ji sicer lahko čestital, ampak bi moral to nevarnost tudi odkrito (tako kot si upa ona!) ubesediti. Tako pa zame ni nič boljši kot rdečkar Golob, ki mimogrede tudi zna komunicirat kot razsvetljenec, v resnici pa je izrazit avtoritarec.