Del članov ZRC SAZU moti politični aktivizem institucije, ki bi morala imeti izključno znanstvene cilje
Tadeja Zabret
- 30. 3. 2022 ob 20:15
- 13 komentarjev
Na ZRC SAZU se že dolgo dogaja nesprejemljiva politizacija, opozarja del članov, nekdanjih članov in raziskovalcev, ki z institucijo sodelujejo. V izjavi, ki so jo poslali vodstvu, opozarjajo na polastitev in zlorabo javnega raziskovalnega zavoda za dnevno politiko, ki meče slabo luč tudi na samo Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (SAZU), ki je ustanoviteljica ZRC SAZU.
Poudarjajo, da bi moral Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti slediti izključno znanstvenim ciljem ter biti od dnevne politike distanciran. Ker ni tako, vodstvo pozivajo, da ukrepa.
Zavod je sicer nedavno nov direktorski mandat potrdilo Otu Lutharju, po mnenju mnogih objektivno odgovornemu za politizacijo institucije.
Eden od zadnjih kazalnikov politizacije, na katerega v izjavi opozarjajo raziskovalci, je »fotomonografija« Sramota, ki jo je dan pred letošnjim kulturnim praznikom izdala Založba ZRC. Ta »po mnenju mnogih ne sodi v polje znanstveno-raziskovalnega dela« ter »predstavlja zlorabo javnega znanstvenega zavoda za politični aktivizem,« so zapisali podpisniki.
Kot so opozorili, grafično sporočilo knjige zelo jasno izraža, da »vlada krši ustavo, izničuje ustavne svoboščine« ter da je ravnanje vlade in njenih organov protiustavno in sramotno. Policisti so v njej prikazani, kot da samovoljno napadajo in maltretirajo civilne osebe, ukrepi ministrstva za kulturo pa kot da so protiustavni in si zaslužijo grožnje z rdečo barvo – barvo krvi.
Podpisniki Upravni odbor ZRC SAZU, ki je zadolžen za zakonitost delovanja zavoda, pozivajo, naj javnosti predstavi, kako bo zagotovil končanje političnega aktivizma na ZRC SAZU in s tem ustavil njegovo politizacijo; naj poda javno izjavo, s katero se bo ZRC SAZU distanciral od političnega sporočila knjige Sramota ter naj se vodstvo ZRC SAZU opraviči raziskovalcem, ki se s politizacijo javnega zavoda ne strinjajo.
Knjigo so izdali avtorji pod anonimno oznako NON-GRUPA – v knjigi so tako znani le avtorji fotografij, ne pa urednik knjige ali odbor, ki bi prevzel odgovornost za njeno sporočilo, pišejo avtorji izjave, ki opozarjajo, da o publikaciji ni bil obveščen niti založniški svet Založbe ZRC, zato odgovornost zanjo nosi direktor dr. Oto Luthar – z njim pa celoten ZRC SAZU.
»Ker je knjigo izdal ZRC SAZU, je ta kot ustanova postal nosilec političnega sporočila, s katerim od trenutka izida knjige sedanjo vlado de facto kritizira ne le neka anonimna skupina, temveč javni raziskovalni zavod ZRC SAZU. Glede na realni zgodovinski trenutek se je ZRC SAZU s tem spustil tudi v predvolilni boj,« še pišejo avtorji izjave.
Izpostavljajo, da je v očeh javnosti ZRC SAZU vse bolj prepoznaven po protivladnem političnem aktivizmu, navznoter pa poteka politično opredeljevanje raziskovalcev. Politična opredelitev za delo raziskovalcev sploh ne bi smela biti pomembna in v preteklosti tudi ni bila, pravijo. »Z raznimi politično motiviranimi pobudami vodstva (npr. nedavna peticija proti ministru Simonitiju, sodelovanje na protestih v imenu celotne ustanove) pa so se politične razlike med raziskovalci začele kazati,« piše v izjavi.
V preteklosti se je zgodilo že več podobnih akcij. Pred letom dni je tako direktor dr. Oto Luthar izrekel podporo zaposlenim na Slovenski tiskovni agenciji in pozval Urad vlade za komuniciranje k prenehanju finančnega izčrpavanja in groženj. Izjavo je del raziskovalcev, pa tudi javnost, razumel kot stališče ZRC SAZU, a direktor zanjo ni pridobil mnenja nobenega od teles institucije, izražala pa je le poglede majhne skupine ljudi na ZRC SAZU, s čimer so ti ZRC SAZU uporabili za svoje politične namene, so takrat javno opozorili nekateri člani.
Še en, a ne zadnji primer politizacije, prav tako s strani skupine, ki se je podpisala pod knjigo Sramota. Gre za plakatno akcijo, katere organizator je bila skupina NON-GRUPA skupaj z ZRC SAZU oz. njenega inštituta za kulturne in spominske študije. Organizatorji so na dan interpelacije notranjega ministra Aleša Hojsa decembra lani na Trgu republike postavili velik plakat s policijskimi enotami – in sicer med sejo, na kateri so Hojsu očitali policijsko nasilje in prekomerno uporabo represivnih sredstev na protestih. Po navedbah organizatorjev akcije naj bi dogodka sovpadala naključno.
Pretekli četrtek je ZRC SAZU odočal o novem mandatu direktorja. Dr. Oto Luthar je prejel nov, domnevno že sedmi mandat na čelu vodilne raziskovalne institucije. Lutharju nekateri raziskovalci očitajo dopuščanje in (tiho) podpiranje politizacije institucije, za katero mnogi menijo, da bi morala biti politično nevtralna.
Medtem ko je mandat vodje SAZU omejen na eno možnost ponovne izvolitve (torej dva mandata), pa pri ZRC SAZU ni tako, kar dolgoletnemu direktorju ob domnevnih pritiskih na člane raziskovalnih institucij in spremembo aktov, po kateri za potrditev ne potrebuje več soglasja ustanovitelja (SAZU), znotraj centra omogoča dolg direktorski mandat.
Poudarjajo, da bi moral Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti slediti izključno znanstvenim ciljem ter biti od dnevne politike distanciran. Ker ni tako, vodstvo pozivajo, da ukrepa.
Zavod je sicer nedavno nov direktorski mandat potrdilo Otu Lutharju, po mnenju mnogih objektivno odgovornemu za politizacijo institucije.
Kje se kaže spolitiziranost ZRC SAZU?
Eden od zadnjih kazalnikov politizacije, na katerega v izjavi opozarjajo raziskovalci, je »fotomonografija« Sramota, ki jo je dan pred letošnjim kulturnim praznikom izdala Založba ZRC. Ta »po mnenju mnogih ne sodi v polje znanstveno-raziskovalnega dela« ter »predstavlja zlorabo javnega znanstvenega zavoda za politični aktivizem,« so zapisali podpisniki.
Kot so opozorili, grafično sporočilo knjige zelo jasno izraža, da »vlada krši ustavo, izničuje ustavne svoboščine« ter da je ravnanje vlade in njenih organov protiustavno in sramotno. Policisti so v njej prikazani, kot da samovoljno napadajo in maltretirajo civilne osebe, ukrepi ministrstva za kulturo pa kot da so protiustavni in si zaslužijo grožnje z rdečo barvo – barvo krvi.
Podpisani raziskovalci:
Člani SAZU: ddr. Janez Höfler, izr. član SAZU, akademik dr. Milček Komelj, akademik dr. Janko Kos, akademik dr. Marko Snoj, akademikinja dddr. Marija Stanonik.
Upokojeni raziskovalci ZRC SAZU: dr. Stane Granda, dr. Ivan Klemenčič, dr. Damjan Prelovšek, dr. Janez Šumrada, veleposlanik.
Aktivni raziskovalci ZRC SAZU: dr. Matija Ogrin, dr. Boris Golec, dr. Anton Velušček.
Člani SAZU: ddr. Janez Höfler, izr. član SAZU, akademik dr. Milček Komelj, akademik dr. Janko Kos, akademik dr. Marko Snoj, akademikinja dddr. Marija Stanonik.
Upokojeni raziskovalci ZRC SAZU: dr. Stane Granda, dr. Ivan Klemenčič, dr. Damjan Prelovšek, dr. Janez Šumrada, veleposlanik.
Aktivni raziskovalci ZRC SAZU: dr. Matija Ogrin, dr. Boris Golec, dr. Anton Velušček.
Podpisniki Upravni odbor ZRC SAZU, ki je zadolžen za zakonitost delovanja zavoda, pozivajo, naj javnosti predstavi, kako bo zagotovil končanje političnega aktivizma na ZRC SAZU in s tem ustavil njegovo politizacijo; naj poda javno izjavo, s katero se bo ZRC SAZU distanciral od političnega sporočila knjige Sramota ter naj se vodstvo ZRC SAZU opraviči raziskovalcem, ki se s politizacijo javnega zavoda ne strinjajo.
Sramota
Knjigo so izdali avtorji pod anonimno oznako NON-GRUPA – v knjigi so tako znani le avtorji fotografij, ne pa urednik knjige ali odbor, ki bi prevzel odgovornost za njeno sporočilo, pišejo avtorji izjave, ki opozarjajo, da o publikaciji ni bil obveščen niti založniški svet Založbe ZRC, zato odgovornost zanjo nosi direktor dr. Oto Luthar – z njim pa celoten ZRC SAZU.
»Ker je knjigo izdal ZRC SAZU, je ta kot ustanova postal nosilec političnega sporočila, s katerim od trenutka izida knjige sedanjo vlado de facto kritizira ne le neka anonimna skupina, temveč javni raziskovalni zavod ZRC SAZU. Glede na realni zgodovinski trenutek se je ZRC SAZU s tem spustil tudi v predvolilni boj,« še pišejo avtorji izjave.
Izpostavljajo, da je v očeh javnosti ZRC SAZU vse bolj prepoznaven po protivladnem političnem aktivizmu, navznoter pa poteka politično opredeljevanje raziskovalcev. Politična opredelitev za delo raziskovalcev sploh ne bi smela biti pomembna in v preteklosti tudi ni bila, pravijo. »Z raznimi politično motiviranimi pobudami vodstva (npr. nedavna peticija proti ministru Simonitiju, sodelovanje na protestih v imenu celotne ustanove) pa so se politične razlike med raziskovalci začele kazati,« piše v izjavi.
Politični aktivizem na instituciji ni nekaj novega
V preteklosti se je zgodilo že več podobnih akcij. Pred letom dni je tako direktor dr. Oto Luthar izrekel podporo zaposlenim na Slovenski tiskovni agenciji in pozval Urad vlade za komuniciranje k prenehanju finančnega izčrpavanja in groženj. Izjavo je del raziskovalcev, pa tudi javnost, razumel kot stališče ZRC SAZU, a direktor zanjo ni pridobil mnenja nobenega od teles institucije, izražala pa je le poglede majhne skupine ljudi na ZRC SAZU, s čimer so ti ZRC SAZU uporabili za svoje politične namene, so takrat javno opozorili nekateri člani.
Še en, a ne zadnji primer politizacije, prav tako s strani skupine, ki se je podpisala pod knjigo Sramota. Gre za plakatno akcijo, katere organizator je bila skupina NON-GRUPA skupaj z ZRC SAZU oz. njenega inštituta za kulturne in spominske študije. Organizatorji so na dan interpelacije notranjega ministra Aleša Hojsa decembra lani na Trgu republike postavili velik plakat s policijskimi enotami – in sicer med sejo, na kateri so Hojsu očitali policijsko nasilje in prekomerno uporabo represivnih sredstev na protestih. Po navedbah organizatorjev akcije naj bi dogodka sovpadala naključno.
ZRC SAZU z istim direktorjem že desetletja
Pretekli četrtek je ZRC SAZU odočal o novem mandatu direktorja. Dr. Oto Luthar je prejel nov, domnevno že sedmi mandat na čelu vodilne raziskovalne institucije. Lutharju nekateri raziskovalci očitajo dopuščanje in (tiho) podpiranje politizacije institucije, za katero mnogi menijo, da bi morala biti politično nevtralna.
Medtem ko je mandat vodje SAZU omejen na eno možnost ponovne izvolitve (torej dva mandata), pa pri ZRC SAZU ni tako, kar dolgoletnemu direktorju ob domnevnih pritiskih na člane raziskovalnih institucij in spremembo aktov, po kateri za potrditev ne potrebuje več soglasja ustanovitelja (SAZU), znotraj centra omogoča dolg direktorski mandat.
Za odziv na očitke na njegov račun ter o politizaciji ZRC SAZU smo zaprosili tudi direktorja Dr. Ota Lutharja. Objavili ga bomo takoj, ko ga dobimo.
Zadnje objave
Med čakanjem na nadaljevanje vojne ali pogajanj se eksekucije v Iranu nadaljujejo
19. 4. 2026 ob 22:01
[Gledali smo] Najboljši film o Bernardki
19. 4. 2026 ob 19:00
Alpski kvintet muzicira že šestdeset let
19. 4. 2026 ob 14:30
Spomladanska vrtna solata
19. 4. 2026 ob 12:00
[Duhovna misel] Dve poti spoznavanja Boga
19. 4. 2026 ob 6:00
[Nov posnetek] »Greš lepo na občino, pa vržeš bombo«
18. 4. 2026 ob 23:48
Ekskluzivno za naročnike
Alpski kvintet muzicira že šestdeset let
19. 4. 2026 ob 14:30
Spomladanska vrtna solata
19. 4. 2026 ob 12:00
Jurij Vodovnik: Veselje moje vse je preč, ne morem se pomagat več ...
18. 4. 2026 ob 19:32
Prihajajoči dogodki
APR
20
APR
21
Pot vere – srečanja za odrasle
19:00 - 21:00
APR
22
Predstavitev monografije: Med tradicijo in moderno
11:00 - 12:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
13 komentarjev
Blazzzz
Žal se mnogi zaposleni niso upali podpisati pod peticijo, ker bi se sicer mogli soočiti z maščevanjem večnega direktorja.
ludvikvida
Slovenci so ustrahovan narod še iz vojnih in povojnih časov.
Danes jih maltretirajo potomci takratnih likvidatorjev in potomci JLA -jevcev, ki so ostali v Sloveniji tudi zato, da ''to državo ponovno naredijo srbsko''.
Potem so tukaj še kvizlingi, ki so se za judeževe kovance prodali stricem izza ozadja.
Ti strici imajo v rokah sodstvo, RTV (razen ene par), osrednje medije nasploh.
Dnevno lahko perejo možgane tisti peščici, ki še kljubuje.
Predstavljate si zbor ljudožercev in vampirjev okoli kotla z vrelo vodo. V košari zraven pa so zvezani in prestrašeni Slovenci. Tistih malo, ki Slovenije še niso izdali ....
APMMB2
Riba smrdi pri glavi.
To velja tudi za SAZU in sveda za celotno znanost in izobraževanje.Gledamo Slovenijo in njeno šepajočo tranzicijo. Po tridesetih leti lahko ugotovimo, da so celi podsistemi ostali skorajda nedotaknjeni in niso doživeli potrebne tranzicije, zato smo še vedno v nekem spačenem samoupravnem socializmu.
V svetu sta samo dve možnosti, ali dktatura, kakršnen je komunizem, ko kontrolorji kontrolirajo kontrolorje in ti kontrolirajo kontrlorje in tako naprej. Drug drugega konztrolira in ovaja in nihče nikomur ne zaupa vse do vrhovnega, diktatorja, ki upravlja z državo in državljani.
Za takšno vladavino je potrebnno, da so vse , tudi najmanjše pore v družbi prepredene z ovaduhi, s kontrolorji, ki v kali zatrejo vse, kar diktator ne odobri.
Takšen režim terja ogromno kontrolorjev in je kontroliranje osnovna dejavnost družbe, ki zaradi tega prevelikega bremena tone in umira, do dokončnega propada.
Tak propad smo doživeli v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je Jugoslavija s Slovenijo vred bankrotirala. O tem se skoraj ne govori, kot da bankrota ni bilo, kot da Slovenija ni gospodarsko propadla.
Kontrolorji so jo ugonobili, kontrolorji so jo pojedli in jo uničili. Potem se je šele začela osamosvojitev, sestop iz oblasti, ustanavljanje strank in končno osmamosvojitve z vojaškim porazom najvišjih in najzvestejših kontrolorjev.
Poraz pa žal ni bil popoln.
Še vedno se popolnoma nismo otresli režima, ki je kontroliral vse in bil prisoten povsod, v vseh družbenih porah.
Žal se je ohranil tudi v znanosti in šolstvu in še vedno deluje po znani paroli: Kultura in prosveta, to naša bo osveta.
Namesto, da bi ob osamosvojitvi ukininili vse inštitucije, ki se ukvarjajo z marksizmom, smo jih pustili in jim omogočili razvoj.
Sedaj smo zopet pred odločitvijo, ali se vrniti v socializem, ali pa se usmeriti v svobodno družbo, brez kontrolorjev.
Žalostno je, da naša slovenska riba smrdi pri glavi, to je pri SAZU in na univerzah.
Z Berlinskim zidom bi naj propadel komunizem. V Sloveniji se to ni zgodilo.
V celoti je ohranjena ekipa SAZU( kolikor je ni pospravila Matilda), ki se je kitila z marksizmom in teorijami samoupravljanja, ter hagiografijo največjih sinov slovenskega naroda.
V to elitno družbo prihajajo ljudje iz akademskih vrst, ki obvladujejo svoje katedre na fakultetah in skrbijo, da marksistična misel v Sloveniji ne usahne. Tej misli pa dodajajo še najrazlučnejše sodobnejše domislice napol izrojenih filozofov, ki se borijo proti gravitaciji, osnovni sili vesolja.
Kot vidnejši uspeh teh posiljevalcev je izumljanje spolov in negiranja binarnosti sveta.
Vsi ti veleumi so okiteni z doktorati domačih in tujih univerz in so se trdno zasidrli v SAZU in univerze, kjer pohabljajo mladino, kar lahko vidimo na trgih, ko s piščalkami in skandiranjem kažejo svoje neznanje,ki jim ga ulivajo modreci na univerzah.
Dokler ne bo prišlo do prepiha , se bo stanje samo še slabšalo.
Vedno ko gledam ubogo SAZU, se spomnim na pravljico o carjevih novih oblačilih in čakam, kdaj se bo pojavil fantič in sporočil Slovencem, da je car gol.
Če se to kmalu ne bo zgodilo se lahko Slovenija usmeri na pot Kube, Venezulele in postane Severna Koreja.
Upam, da bo Putinova Rusija prej propadla.
Kraševka
Kako dobro ste opisali, kako se je OHRANJALA REŽIMSKA "Marksistično-komunistična" znanost in na žalost tudi v sodstvu, Protikorupcijski komisije, ki je le bedela, da se ne bi zvedelo za Levičarske koruptivne posameznike. Ravno tako deluje tudi Šoltes-Veselovo Računsko sodišče, ki deluje v prid našim in je to vlado že na začetku pomagalo RUŠITI.. Zato pa si je lahko Levica prisvojila (kako besni Štefančič z besedami: "Jebeno več nas je") RTV, pa sodstvo in vse institucije, ki dobesedno IZPODKOPAVAJO demokracijo. To dela tudi Luthar na SAZU.
AlojzZ
Znanstveniki so se že od nekdaj delili na privržence Dobrega in one druge, ki izumljajo Frankenjštajne. Skratka nič novega.
Kraševka
Imate prav. Znanstveniki so eni dobri, pa tudi taki, povezani s kriminalom. Znanstveniki na Kemiskem INŠTITUTU, se že desetletja šušlja, da so povezani z izdelavo drog in mafijo. Morilca, ki je ustrelil tamkajšnjega direktorja Janka Jamnika , pa še iskali niso. Raje so dobili nadomestnega in (M. Noviča) nedolžnega zaprli. Dejanski morilec pa se svobodno sprehaja po Ljubljani. Mogoče celo kolesari?
Madison
Če je Luthar direktor iste institucije, odkar je bil prvič imenovan leta 1992, pa vse do danes, brez prestanka, je potemtakem kontinuirano na vrhu iste institucije že trideset let.
Nič čudnega, da se kot direktor obnaša samovoljno in samopašno, saj je po treh desetletjih na oblasti bržčas že prepričan, da je ZRC SAZU njegov dedni fevd.
https://www.24ur.com/dr-oto-luthar-ostaja-direktor-zrc-sazu.html
debela_berta
Tko kot je Janez že 30 let predsednik stranke? :)
Madison
Ne še, Bertica, ne še. Verjetno je preveč od vas pričakovati, da boste razumeli razliko, kaj na eni strani pomeni biti od več sto delegatov izvoljen predsednik politične stranke, ki se s politiko ukvarja po defaultu, kajti ukvarjanje s politiko je temeljno poslanstvo političnih strank in njihovih predsednikov in kaj na drugi strani pomeni biti politično nastavljen večni direktor nepolitične znanstvene institucije, ki je svojo funkcijo popolnoma spolitiziral, ker najbrž misli, da je ZRC SAZU njegov dedni fevd, kjer lahko hara po mili volji.
Markec
Spoštovani akademiki, končno se je nekaj intelektualnega naboja sprostilo v pravo smer. Med vami je veliko pogumnih, modrih in razsodnih žena in mož. Čas je, da v svojih vrstah gnila jabolka rahlo odmaknete. Sicer postane celota neuporabna.
rasputin
Ja Markec, zdaj se bodo pogumni, modri in razsodni možje in žene znotraj SAZU nemudoma zganili in počistili gnila jabolka med sabo. Kako, da se noben pogumen, moder in razsoden mož ni domislil tega že prej?! Slava pogumnim, modrim in razsodnim možem in ženam!
Kraševka
Zgleda, da je največje "gnilo Jabolko" pra večni direktor - Oto Luthar, ki uporablja SAZU, kot svojo AGENCIJO za politični aktivizem. Mislim, da v nobeni državi, se take ustanove, kot je ZAZU, ne bavijo z INTERPELACIJO vlade, kot si jo je privoščil Luthar. Vprašanje je tudi, ali je Oto Luthar - ZAKONITO že 7 mandat vodja SAZUJA? Že sam razpis je bil nekako "tajen", še bolj pa njegova izvolitev. Tu bi lahko našli tudi sledi KORUPCIJE !
rasputin
SAZU bi vendar moral vedeti, da je znanstveni socializem najvišja oblika znanosti. Znanstveni socializem vključuje seveda tudi politiko in umetnost vladanja.
Kaj je torej narobre, če se SAZU ukvarja z najvišjo obliko znanosti, to je z znastveni socializmom? Zakaj jih pa plačujemo, znanstvenike?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.