Kanadska provinca Britanska Kolumbija je štiri leta po legalizaciji konoplje pričela s triletnim poskusom dekriminalizacije trdih drog. Odraslim je dovoljeno posedovanje manjših količin, prodaja in posedovanje v šolah, vrtcih in na letališčih pa ostajata nezakonita.
Nekateri ocenjujejo, da učinki novega eksperimenta ne bodo obrodili sadov, ker naj bi šlo za globlje družbeno-ekonomske težave, ki jih je treba nasloviti drugače. Na drugi strani se pojavljajo zahteve po radikalnejši poti – legalizaciji in nadzoru po vzoru konoplje, »varnih zalogah« trdih drog ter vzpostavitvi testirnih točk za preverjanje čistosti mamil pred uporabo.
Tudi Evropa se giba v smeri zakonskega razlikovanja preprodaje od posedovanja za lastno rabo, kar omogoča različne stopnje dekriminalizacije – od manjšanja kazni, nižanja statusa z zakonske kršitve na prekršek do čiste nevtralnosti.
Številne evropske države so dekriminalizirale posedovanje manjše količine konoplje za rekreacijsko rabo, poleg Nizozemske pa jo je prva legalizirala Malta. Enako obljublja Nemčija med 2024 in 2025, računa namreč na porast prihodkov in števila delovnih mest. Modeli legalizacije se razlikujejo po idejah komercializacije, denimo na način nizozemskih »kavarn« ali omejenega gojenja rastlin doma.
Zasvojenost v Kanadi
Britanska Kolumbija že dolgo preizkuša progresivne politike do drog. Leta 1959 je prva na svetu odprla kliniko za metadon. Kljub velikim investicijam v ustanove za pomoč zasvojenim, v provinci težave naraščajo, vključno s smrtnimi posledicami predoziranja in kriminala. Število smrti zaradi predoziranj je bilo lansko leto petkrat večje kot leta 1996.
Vpeljali so tudi »varne sobe« (prostore za injiciranje), dobavo čistih pripomočkov ter poizkuse t. i. »varne zaloge« – s strani vladnih organizacij podeljene pakete drog z namenom preprečevanja škode zaradi vmešanih snovi na ulici.
Soočajo se tudi z alkoholizmom in igralništvom, predvsem v staroselskih skupnostih. Ameriška soseda ima od leta 2021 celo ministrstvo za duševno zdravje in zasvojenosti. Provincialna ministrica Jennifer Whiteside je ukrep pozdravila kot napredek destigmatizacije. Drugače je za Bloomberg komentiral Kevin Sabet, svetovalec za politiko drog v administracijah Busha, Clintona in Obame: »Ne trdim, da jih je treba stigmatizirati in vreči v zapor, a potrebujejo bolj holističen zdravstveni odziv, ne pa tega libertarnega, prste proč pristopa.«
Zgledujejo se po Portugalski, ki je v letu 2001 prva na svetu dekriminalizirala trde droge, ter ameriški zvezni državi Oregon, ki je enako storila v letu 2020. Izrazite spremembe pričakujejo v regiji Vancouver, čeprav naj bi tam, po besedah neprofitne organizacije za Bloomberg, že leta vladala de facto dekriminalizacija rabe drog.
Portugalska statistika res kaže upad števila smrti zaradi predoziranja in primerov okužb s HIV – a ni jasno, ali govori v prid dekriminalizaciji ali ostalim spremembam. Nekateri uspehe pripisujejo širokemu paketu socialnih programov, ki so naslavljali zaposlovanje odvisnikov, finančno in nastanitveno problematiko z namenom reintegracije v družbo. To je nekaj, kar Kanadi po ocenah Sabeta primanjkuje.
Substitucija, varne sobe in dekriminalizacija
Problemi naraščajo tudi globalno. Po podatkih Združenih narodov se je v letu 2022 število uporabnikov povečalo za 26 %, mamila naj bi uporabljalo 284 milijonov ljudi, v večjih količinah in več mlajših. Tihotapci naj bi se selili na nova območja.
Opioidi predstavljajo 69 % zdravstvenega bremena mamil. Posledica pandemije naj bi bil porast duševnih težav in uporabe drog, med drugim fentanila, sintetičnega opioida in kliničnega anestetika, kar 50-krat močnejšega od heroina, ki velja za eno najbolj smrtonosnih drog. Zasvojenost z mamili je bistveno pogostejša pri moških.
Varna soba za injiciranje: Vir foto: Twitter @HIV_Insight
V EU sta bili strategiji substitucije za odvisnike od opioidov in metadonske klinike med 1985 in 2000 praktično univerzalizirani.
Varne sobe so prvič implementirali leta 1986 v Švici v luči HIV, nato pa v 1990-ih na Nizozemskem, kjer je bila poleg slavnih prodajaln kanabisa do 2008 mogoča prodaja nekaterih halucinogenov. Danes imajo takšne prostore še v Belgiji, na Danskem, v Franciji, Nemčiji, Grčiji, Španiji, Luksemburgu ter na Norveškem in Portugalskem.
Skoraj vse evropske države poznajo nacionalne, lokalne ali nevladne programe za dostop do čistih pripomočkov za injiciranje ter programe za preprečevanje in zdravljenje okužb s hepatitisom B in C ter virusom HIV.
Značilno največje težave z zasvojenostjo imajo ZDA, s specifično kombinacijo zdravstvenih politik, urbanih predelov s številno brezdomno populacijo, naraščanja zasvojenosti ter tihotapskih poti iz Latinske Amerike. Poleg razširjenosti opioidov so nekatere zvezne države še centri proizvodnje metamfetamina. Slaba polovica zapornikov je bila obsojena v povezavi z mamili, obenem pa na lokalni ravni delujejo raznolike organizacije in programi za pomoč. V številnih zveznih državah je dekriminalizirana ali legalizirana konoplja.
Med vzroki zdravstvenega bremena v letu 2019 so mamila v ZDA predstavljala kar 7 %. Pod breme je všteto število izgubljenih let prezgodnje smrti in število let invalidnosti. V Kanadi je bil tak delež okoli 3,9 %, v Sloveniji pa je z 1,55 % v 1990 narasel na okoli 2,5 % v 2019.
Po deležu prebivalstva z indikatorji zasvojenosti z mamili vodijo ZDA s 6,01 %. Sledijo ji Združeno kraljestvo (5,42 %), Nova Zelandija (5,1 %), Kanada (4,58 %) in Avstralija (4,34 %).
V Evropski uniji naj bi bilo največ tovrstnih problemov na Poljskem, Danskem, v Švici in na Portugalskem.
Največje število smrti zaradi drog je bilo v letu 2020 beleženo na Norveškem, na Švedskem, Irskem in Finskem, v Sloveniji, na Danskem in v Estoniji. Med njimi je z izjemo Danske in Slovenije posedovanje mamil za osebno rabo smatrano za prekršek ali kriminalizirano. Nekatere podatkovne baze na vrh uvrščajo tudi Nemčijo in Španijo.
[caption id="attachment_377367" align="alignleft" width="420"] Vir foto: pixabay.com. Vir podatkov: EMCDDA.[/caption]
Izmed držav z najnižjim številom smrti zaradi predoziranja v EU v 2020 imajo Poljska, Madžarska in Francija precej strogo politiko do rabe in posedovanja drog, Češka in Italija pa permisivni.
Več kot polovica svetovnega prebivalstva naj bi podpirala legalizacijo konoplje – javno mnenje o spremembah nadzora trdih drog pa bo vidno, ko se bodo pokazale prve posledice.
Medtem ko je na Portugalskem po kratkoročnem porastu uporabe drog in povezanih posledic upadlo, je Nizozemska po obdobju liberalizacije halucinogene gobe leta 2008 znova prepovedala.
Vir foto: pixabay.com. Vir podatkov: EMCDDA.[/caption]
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.