Nepremičnine so za Slovence občutljiva tema – tudi zato, ker je delež lastniških stanovanj zelo visok, okoli 90-odstoten.
Velik del stanovanjskega fonda je postal lastniški s t. i. Jazbinškovo stanovanjsko reformo, ko je leta 1991 nastal stanovanjski zakon, ki ga je pripravil tedanji okoljski minister Miha Jazbinšek in na podlagi katerega je bilo mogoče ugodno odkupiti oziroma privatizirati stanovanja, ki so bila do takrat v družbeni lasti.
Zaradi tega je nepremičninski davek tudi politično občutljiva tema, ki so se je lotevale že mnoge vlade. Nekdanji finančni minister Andrej Bajuk je v času vlade Janeza Janše razmišljal o obdavčitvi nepremičnin, in sicer prek določitve kvadrature stanovanja na posameznega člana družine in obdavčitve vsega, kar bi bilo nad njo. Ideje ni izvedel.
Največ razburjenja je z napovedjo davka na nepremičnine povzročila vlada Alenke Bratušek. Njeno namero pa je nato ustavilo ustavno sodišče, ki je leta 2018 zakon o davku na nepremičnine, ki ga je sprejela njena vlada, v celoti soglasno razveljavilo.
V delu, ki se nanaša na obdavčenje nepremičnin, so kot neustavnega razglasili tudi zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki ga je sprejela že prva Janševa vlada. Do drugačne ureditve obdavčitve nepremičnin se tako uporabljajo predpisi, ki so veljali doslej: plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest in davek od premoženja (za nepremičnine, ki niso dom), kar se vse steka v občinske proračune.
Čez štiri leta se je nepremičninskega davka lotila še vlada Marjana Šarca. Vlada je padla, preden je predlog zakona uspela poslati v širšo javno razpravo, tretja Janševa vlada pa se v luči boja z epidemijo koronavirusa z davkom na nepremičnine ni ukvarjala.
Davek na nepremičnine znova razburja in deli
Javno mnenje je izrazito nenaklonjeno obdavčitvi nepremičnin – v nedavni anketi Dela se je tako skoraj 87 % vprašanih izreklo proti davku na prvo nepremičnino, torej nepremičnino, v kateri lastnik živi. Je pa javnost naklonjena ideji obdavčitve lastnikov več nepremičnin – dobra polovica bi obdavčila tiste, ki imajo v lasti dve, skoraj 80 % pa tiste, ki imajo v lasti tri ali več nepremičnin.
Dr. Maks Tajnikar iz Ekonomske fakultete v Ljubljani in nekdanji minister za gospodarstvo je nepremičninski davek komentiral tako: »Osebno sem proti večji in vseobsežni obdavčitvi nepremičnin, če te niso proizvajalna sredstva in s tem kapital. Obdavčitev nepremičnin, ki niso kapital, namreč skoraj sistematično vodi do nevzdržnega razkoraka med vrednostjo nepremičnin in dohodki davčnih zavezancev – lastnikov, ki bi morali davek na nepremičnine plačevati iz dohodkov, ki ne nastajajo z lastnino nepremičnin in ki niso povezani z vrednostjo nepremičnine.«
Po zadnjih objavljenih statističnih podatkih je bilo 1. januarja 2021 v Sloveniji 864.300 stanovanj (2018: 852.200), od tega jih je bilo 698.700 naseljenih (2018: 680.000). 60 % naseljenih stanovanj se je nahajalo v eno- ali dvostanovanjskih hišah, v njih pa je prebivalo 66 % vseh prebivalcev. Preostalih 40 % naseljenih stanovanj je bilo v tro- ali večstanovanjskih in drugih stavbah; v teh je prebivalo 31 % prebivalcev. 3 % so prebivali v skupinskih ali drugih oblikah nastanitve. Povprečna uporabna površina stanovanja na osebo je znašala 29,6 m2 (2018: 29,0 m2).
Po podatkih ministrstva za finance znaša skupna vrednost vseh nepremičnin v Sloveniji 250 milijard evrov. 54 % vseh nepremičnin je stanovanjskih, 12 % je poslovnih, 7 % kmetijskih nepremičnin, 4 % industrijskih, drugo pa so preostala zemljišča.
Za uvedbo davka pod Golobom vse pripravljeno
Za uvedbo nepremičninskega davka, ki ga napoveduje koalicija Roberta Goloba, je tehnično že vse pripravljeno. Po prenovi državnih prostorskih dokumentov in informacij, ki je stala 21 milijonov evrov, je stanje evidenc zdaj namreč primerno za uvedbo davka na nepremičnine. Na Geodetski upravi Republike Slovenije (Gurs) so lani prenovili ter s strokovno javnostjo in občinami uskladili 17 modelov vrednotenja, da bi posplošene tržne vrednosti bolje izražale gibanja na trgu nepremičnin. Vlada mora zdaj pripraviti novelo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki bo z na novo ocenjenimi vrednostmi temelj za davek.
Koalicija pa se mora odločiti, kakšno rešitev za obdavčitev bo izbrala. Ministrstvo za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič (Gibanje Svoboda) je naklonjeno ideji, da bi vsi lastniki plačevali enak davek glede na ocenjeno vrednost nepremičnine, namesto progresivne obdavčitve na drugo, tretjo … nepremičnino.
Iz koalicije imajo o tem pomisleke v Levici: vodja poslanske koalicijske Levice Matej T. Vatovec je v intervjuju za Delo povedal, da je pri obdavčitvi potrebno upoštevati tudi materialni status posameznika. Zakaj tako je skušal karikirati na Twitterju:
Seveda je prav. Ker ko en proda stanovanje, prejme na račun 2x toliko kot drugi. Ni razumnega razloga za razlikovanje med osebama A in B.
— Nenad Gregec (@nenadgregec) March 16, 2023
Dr. Matej Lahovnik, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti in nekdanji minister za gospodarstvo, se je na Twitterju odzval z vprašanjem, če Levico skrbi, da bo Slovenija nepremičnine obdavčila glede na vrednost – »kot v normalnih državah« – in pristavil:
Osnova za obdavčitev nepremičnin je lahko le posplošena tržna vrednost, GURS naj evidence temeljito ažurira, pri nepremičnini za osebno rabo je smiselna fiksna (!) olajšava, ampak povprečni lastnik v LJ seveda mora plačati več davka kot povprečen lastnik v Halozah. Tako je v svetu.
V naslednjih mesecih bo celoten intelektualni potencial levice vlagal herkulske napore v to, kako bi z davčno reformo dosegli, da bi višje davke naložili samo opoziciji.
— Žiga Turk (@ZigaTurk) March 17, 2023
Kako je drugod?
Obdavčenje nepremičnin v članicah EU je precej neenotno. Vsaka od članic ima lastna pravila in izjeme, zato jih je med seboj težko primerjati oziroma določiti natančno višino obdavčitve.
Italijani nimajo davka na prvo hišo, v kolikor v njej prebivajo in ni »luksuzna«, plačajo le davek na dodano vrednost ob nakupu. V Nemčiji uporabljajo sistem obdavčitve, v katerem je poleg tržne vrednosti pomembna tudi občinska določitev vrednosti na podlagi zgodovinske vrednosti nepremičnine, ki je ponavadi bistveno nižja od tržne. Ta zapleten sistem tako omogoča različne obdavčitve glede na občino.
Estonija po navedbah Tax Foundation velja za državo z najučinkovitejšim sistemom davka na nepremičnine med državami OECD. Davek na nepremičnine v Estoniji velja le za vrednost zemljišča, zaradi česar je ena od le treh držav OECD (poleg Avstralije in Nove Zelandije), ki iz davčne osnove izključuje vrednost stavb ali objektov na zemljišču. Estonija ne zaračunava nobene druge vrste davka na nepremičnine.
Kitajska se noro oborožuje. Kdaj bo dosegla ognjeno moč ZDA?
Nekdanji Trumpov “prvi vojak” ima za ameriškega patriota netipičen pogled na početje ZDA v svetu
Se Alen Koman kesa svojih dejanj?
AKCIJA: digitalna naročnina 30 € ceneje! Časovno omejena ponudba. Klikni za podrobnosti …
Davek na neposlovne nepremičnine, ki lastniku ne prinašajo dohodkov, je v osnovi neutemeljen. Posebnist Slovenije so ogromne hiše, zlasti na podeželju, v katerih prebivata dva ali celo le en upokojenec z nizko pokojnino. Mladi so namreč zbežali v mesta. Kako naj zdaj upokojenci z bednimi pokojninami plačujejo še davek na ogromne nepremičnine, s katerimi imajo samo stroške??
Da bi davek na nepremičnine bil pošteno odmerjen, bi bilo najprej potrebno temeljito prevetriti GURS, kjer je nastala katastrofalna baza podatkov o nepremičninah in njihovih lastnikih. NUSZ, ki ga občine pobirajo na 100 in en način, kar se tiče višine, je druga krivična davščina, kjer “davek” plačujejo najemniki, ne pa lastniki in to še dodatno zamegli dejanske lastnike, ki bi jih lahko našli v ZK, tam pa nihče ne gre že od Marije terezije, ker je socializem prepovedal vohuniti za komunističnimi kapitalisti. Vse skupaj je ena goljufiva sprdačina, tako, da lastniki na podeželju sedaj zaradi občinskega NUSZ često plačujejo več “davka” kot tisti v mestih, ki imajo milijonske vrednosti v nepremičninah. Edino pošteno merilo je vredenost nepremičnine in davek odmerjen pravemu lastniku. Tisto o kvadraturah na stanovalca pa je čisto zavajanje in goljufija na račun revnejšega dela državljanov, ki se jo že 70 let izvajajo komunistični kapitalisti.
Se posebej kriticna je ideja, da bi se obdavcile nepremicnine v najemu. Jasno, da bodo najemodajalci davek prelili v najemnine. Menda niso kupili stanovanj zaradi tega, ker bi imeli prevec denarja. In sedaj bodo tisti, ki si ze sedaj niso mogli privosciti lastnega stanovanja, se bolj pritisnjeni ob zid. Mnogi objekti so bili kupljeni s kreditom in se financna konstrukcija utegne
podreti.
Mozno je pa tudi, da bo stanovanjska gradnja zastala, ker se potencialnim najemodajalcem ne bo splacalo kupovati, da bi oddajali, ker najemniki ne bodo mogli placevati dovolj, da bi se nakup splacal.
Skratka, gre za socialisticno miselnost, da denar in sluzbe itak obstajajo.
Od vseh premoženjskih in nepremičninskih davkov je smiseln zgolj zemljiški davek, danes se mu reče nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
Ta davek ima poleg fiskalnega učinka tudi namen pospešiti ustrezno uporabo zemljišč. Neko zemljišče je lahko namenjeno stanovanjski gradnji, poslovnim namenom ali pa je samo v “prahi”. Vsaj zemljiški posestnik potem uporablja svoje zemljišče v skladu s svojimi potrebami, zadnji tip pa bo poskušal odprodati, če bo moral zanj samo plačevati davek in mu v ničemer ne bo služil.
Najbolj bedasta ali celo malopridna je obdavčitev gradbenih objektov. Pomislimo samo, koliko davka mora posameznik plačati, če si hoče postaviti hišo. Najprej davek na dohodek s katerim bo plačal gradnjo, potem davek na gradbeni material, sledi davek na plačilo zidarjem in ostalim mojstrom in verjetno še kaj. In na koncu naj bi človek še plačeval davek na to hišo, kot da ni že dovolj plačal.
Vidimo torej, da je zemljiški davek čisto dovolj, res pa je, da mora biti primerno velik, da ima občina in/ali država od njega zadovoljiv proračunski priliv in hkrati ne prevelik, da ne osiromaši zemljiških lastnikov.
se strinjam z Rasputinom (in tudi Lahovnikom)- podeželje se prazni in s tem tudi hiše. Z davkom na nepremičnine se zna zgoditi da bo stanje na podeželju še slabše. Všeč mi je Estonski model, da se plačuje od površine zemljišča, tudi če je nepozidano stavbno. Bi znalo pospešiti promet z zemljišči ki so stavbna.
Edino pravilno, obdavcit !
Naj debili ki so volili golobe, to tudi placajo.
Lahko se pobere še več denarja,a če s tem denarjem upravlja slab gospodar ,tega denarja ne bo nikoli zadosti!!!!!!!!!!!
Na nepremičninah in premičninah se nam je zgodila 30% inflacija in zdaj bi nabili še davek? Obdavči naj se naložbene nepremičnine, ki jih ljudje nočejo oddajati.
Kaj pripravlja Golobova vlada?
To, kar želijo služabniki samooklicanih vladarjev sveta v Bruslu. To je uničenje srednjega sloja, recimo preko davkov. Davek na nepremičnine je sicer čudna metoda, ker ga bo plačevali tudi Golob&pajdaši.
Tisti, ki zagovarjajo vsesplošno obdavčenje nepremičnin, me predvsem postane strah (ko Fajonova govori o “pravičnih davkih”) – bodo tisti, ki imajo veliko in še več, skanalizirali premoženje na slamnate osebe itd. Že videno.
Tako kot je že JJ povedal, tisti, ki vas bodo obdavčili, ti ukrepi za njih ne bodo veljali.
Butalci, še plešete?
vse kar navajate velja za normalne države. v državi kot je Slovenija, kjer sta pomemben del BDP črna in siva ekonomija, pa bi lahko bil davek na premoženje primeren korektiv…
Ta strasljivo nesposobna in protinarodna vlada ze eno leto grozi drzavljanom na celi fronti, od zdravstva, stolpnic za vas denar na vse preostalih zelenicah, do davkov na stanovanja in hise in vse imetje, do visje cestnine , avtov samo na ” batrije”, realno niza penzije, laze o inflaciji, samo hrano poglejte !
In rast stanovanjskih stroskov !
Stotine miljonov daje ulicarjem, sluzbe klovnom in delikventom in vsem primitivcem.
Oprosca izgrednike, prek medijev laze o vsem kar obstaja…
Le popolni butli lahko izvolijo tako kliko !!
Ene 100 stvari nisem napisal…
Saj tako butli ne bi razumeli.