Danska zavrnila sprejem palestinskih bolnikov, Slovenija gosti njihovo zunanjo ministrico

Danska je zavrnila sprejem bolnikov z območja Gaze v njihovi državi. Zavrnitev premierka Mette Frederiksen utemeljuje s strahom pred združevanjem družin in s slabimi dosedanjimi izkušnjami. Od 321 Palestincev, ki so bili leta 1992 sprejeti v bolnišnično oskrbo, jih je bilo obsojenih skoraj dve tretjini, in sicer 204, od tega 67 na zaporno kazen.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije z dne 11. junija je bilo od začetka vojne v Evropo prepeljanih 223 ranjenih Palestincev in 503 njihovi spremljevalci. A socialistična premierka Mette Frederiksen se upira pritiskom, da bi se pridružila shemi, v kateri sodeluje enajst držav članic EU, tudi Slovenija.

Po mnenju predsednice danske vlade bi sprejem bolnikov lahko hitro sprožil val zahtevkov za združitev družine, poročajo tuji mediji. Vlada s takšnim ukrepom po njeni napovedi ne bo ogrozila svoje stroge migracijske politike. Dostava humanitarne pomoči neposredno v Gazo je po njeni oceni bistveno učinkovitejša od prevoza majhnega števila bolnikov na Dansko. Njihove bolnišnice tudi sicer niso opremljene za zdravljenje teh primerov.

Slovenija je lansko jesen sicer sprejela deset hudo poškodovanih otrok in njihovih spremljevalcev. Predvideno je bilo, da se bodo zdravili 42 dni, nato pa vrnili v Egipt, od koder so prispeli v Slovenijo. A je šesterica kmalu zaprosila za azil in pristojni so jih predali v oskrbo vladnemu uradu za oskrbo in integracijo migrantov. Dve osebi, pacientka in njena skrbnica, sta prostovoljno prekinili zdravljenje, ministrstvo pa je izgubilo stik z njima.

Koliko je predstavnikom slovenskih oblasti dejansko do blaginje otrok iz Gaze, bi se dalo razpravljati. Dejstvo pa je, da jim vsaka poteza, naklonjena Palestincem, še kako notranjepolitično koristi. Tako je na povabilo ministrice za zunanje in evropske zadeve Tanje Fajon danes v Sloveniji na obisku palestinska ministrica za zunanje zadeve in izseljence Varsen Agabekjan Šahin. S načrtu je tudi srečanje s premierjem Robertom Golobom, predsednico republike Natašo Pirc Musar in predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič.