Danci z veliko večino sprejeli zakon o zasegu vrednih predmetov migrantom

Uredništvo
0

Danski parlament je danes po tri in pol urni debati z veliko večino sprejel precej odmeven in po mnenju nekaterih kontroverzen zakon, s katerim je mogoče na njihovi meji zaseči denar in vredne predmete migrantov, s katerimi naj bi ti plačali za stroške svojega bivanja v državi. 

Za zakon so glasovale praktično vse večje danske stranke, od vladajočih liberalcev do konservativnih desnih strank do opozicijskih socialnih demokratov. 

“Ne bi rekel, da sem postal rasist, a morda se bolj zavedam dejstva, da ima migrantska kriza svoje temne plati in predstavlja potencialni problem za našo družbo in gospodarstvo,” Reuters navaja razmišljanje taksista Poula Madsena.

Ob sprejetju novega zakona oblasti poudarjajo, da ne bodo zasegli manjših vrednih predmetov s sentimentalno vrednostjo, kot so na primer zlati poročni prstani. Zakon bo namreč veljal v primeru, da bodo imeli migranti pri sebi več kot 10,000 kron (1,340 evrov) gotovine, oziroma bodo pri sebi imeli predmete, ki presegajo to vrednost.

Danske oblasti z uvedbo zakona želijo migrante postaviti na isto raven kot brezposelne Dance – slednji morajo prodati vso vrednejšo lastnino, šele potem lahko zaprosijo za socialno pomoč.

Kritike

Že sam predlog zakona je doživel številne kritike tako medijev kot drugih organizacij. “Zakon ima precej grenak priokus v Evropi, kjer so nacisti Židom in drugim zaplenili ogromno zlata in drugih vredne lastnine,” je decembra lani o njem pisal Washington Post.

Med drugim ga kritizira agencija ZN za begunce (UNCHR), ki pravi, da bo s sprejetjem zakona Danska kršila Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, konvencijo ZN o otrokovih pravicah ter Konvencijo ZN o beguncih, zakon pa naj bi po njenem pospoštevla strah in ksenofobijo

Danska očitke zavrača

Danska ministrica za integracije, Inger Støjberg, kritike zavrača: “O danski migracijski politika se odloča na Danskem, ne v Bruslju.” ter poudarila, da lahko begunci z dovoljenjem za bivanje v polnosti uporabvljajo brezplačne danske šole, zdravstveni sistem ter vse ostalo, kar je na voljo državljanom Danske.

Dansko ministrstvo za integracije je poudarilo, da so zakoni že do sedaj zahtevali, da begunci z zadostnimi sredstvi za bivanje v državi plačujejo sami.

Očitke je zavrnil tudi danski  premier Lars Løkke Rasmussen ter zakon oklical za “najbolj narobe razumljen zakon v zgodovini Danske”, saj se zaveda, da 70 odstotkov volivcev vidi problem migracij kot enega najbolj pomembnih aktualnih političnih problemov.

V letu 2016 Danska pričakuje okoli 20.000 prosilcev za azil, lani jih je zanj zaprosilo 15.000, so za BBC povedal z njihovega ministrstva za integracijo.

Čeprav naj bi z zaseženo lastnino plačali stroške, povezane z migranti, je verjetno, da sam vpliv na proračun ni tako zelo pomemben.

Strokovnjaki pravijo, da s sprejetjem zakona Danska želi predvsem posredovati sporočilo – Danska se želi predstaviti kot končni cilj čim manjšega števila migrantov. Tako je poleg ostalih ukrepov nedavno tudi znižala socialno podporo, ki jo dobivajo migranti, za kar 50 % in povečala kontrolo na mejah.

O podobni zakonodaji razmišljajo tudi na Ševdskem, v Avstirji in Nemčiji, v Švici pa so že korak pred njimi, saj denar že pobirajo, o čemer smo na Domovini že pisali v prispevku Nič več “brezplačnih kosil” za premožnejše migrante v Švici, podobno razmišlja Danska”.

Za združevanje družin bodo morali čakati tri leta

Parlament je prav tako sprejel zakon, po katerem združevanje migrantskih družin podaljšuje z enega na tri leta, kar je kritizirala Amnesty International ter komisar za človekove pravice pri Svetu Evrope Nils Muiznieks.
Zaostrujejo tudi Avstrijci
Prav tako se je za zaostritev zakonodaje odločila Avstrija. Ko bo zakon potrjen v parlamentu, bodo tisti, ki niso upravičeni do azila, vendar jim v lastni državi grozi nevarnosti (večinoma so to Afganistanci), za združitev družin ne bodo mogli zaprositi tri leta od pridobitve dovoljenja za bivanje.
Prav tako bodo tisti, ki so upravičeni do azila le-tega dobili za tri leta. Po preteklem času bodo preverili, ali se azilanti lahko vrnejo nazaj v svojo državo.

Že pred dnevi so Avstrijci sklenili, da bodo letno sprejeli le 37 tisoč prosilcev za azil.

Ukrepi bodo veljali za vse, ki so v državo prišli od oktobra lani. Z njimi bo Avstrija postala država z najbolj strogo azilno zakonodajo v Evropi.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime