Nič več "brezplačnih kosil" za premožnejše migrante v Švici, podobno razmišlja Danska
POSLUŠAJ ČLANEK
Množičen prihod migrantov v Evropo je v zadnjih mesecih sprožil veliko burnih izzivov med Evropejci, sedaj pa so se novi realnosti začele prilagajati še države. Vse več jih namreč po hitrem postopku zaostruje azilno zakonodajo, Švica in Danska pa tlakujeta pot praksi, po kateri morajo migranti za bivanje ob čakanju na obravnavo prošnje za azil plačati z viškom svojega premoženja.
Humanitarne organizacije to prakso ostro obsojajo.
V Švici je zakon že uveljavljen
V Švici morajo migranti ob prošnji za azil prijaviti svoje premoženje in vso vrednost nad 900 evrov ima država pravico vzeti za kritje stroškov njihove nastanitve. Leta 2015 so višek premoženja odvzeli 112 od 30.000 prosilcev za azil, vsega skupaj 200.000 evrov, poroča BBC.
Švicarski odbor za begunce se s to potezo oblasti ne strinja in jo označuje kot "rop pri belem dnevu".
Vlada pa prakso brani, saj meni, da morajo premožnejši prosilci za azil prispevati k stroškom, ki jih ustvarijo s svojim prihodom in bivanjem v Švici, ne pa da zanje plačujejo švicarski davkoplačevalci.
BBC navaja primer begunca, ki je, zato da je lahko pokril potne stroške za svojo družino, prodal svojo hišo, za nagrado pa so mu premoženje, ki mu je po prodaji hiše ostalo, v Švici zaplenili.
O podobnem razmišljajo tudi na Danskem
Tudi Danska resno razmišlja o uveljavitvi podobnega zakona. Zasegli bi premoženje migrantov nad vrednostjo 1.450 evrov. S tem bi jih postavili na isto osnovo kot brezposelne Dance, ki tudi morajo plačevati prispevke.
Danske oblasti ukrep opravičujejo, češ da je povsem logično, da premožnejši migranti za svojo nastanitev, hrano in ostalo na Danskem plačajo sami, ne pa da zanje te stroške pokrivajo danski davkoplačevalci.
Glasovanje za ta zakon bo na Danskem še v januarju.
Nemčija bo prestopnike deportirala nazaj v domovino, Norveška pošilja begunce tja, kjer so zaprosili za azil
Po množičnih migrantskih spolnih napadih na nemške ženske ta država po hitrem postopku spreminja azilno zakonodajo. Zdaj v vladi že razmišljajo o poenostavitvi zakona o vračanju prosilcev za azil, če so sodelovali pri kaznivem dejanju, kar bi veljalo tudi za mlajše od 18 let. Merklova je dejala, da želi zakon uveljaviti čim prej, po njem pa bi prosilce izgnali že, če bi bili obsojeni na pogojno kazen.
Norveška pa je začela pospešeno vračati migrante z obrazložitvijo, da morajo biti njihove prošnje za azil obravnavane v državi, kjer so za to prvič zaprosili. Največ jih tako vračajo na Madžarsko, piše The Nordic Page. Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó odgovarja, da je za njihovo državo Dublinski dogovor v tem primeru fizično nemogoče izvesti.
Švica - dežela priseljencev
Švica je poleg Avstralije država, pri kateri se največ prebivalcev po odstotkih rodi zunaj njenih meja. Leta 2013 je bilo 23.8% stalnih prebivalcev Švice tujcev, od tega največ iz Nemčije, Portugalske in Italije (vse tri več kot 250.000 priseljencev), za njimi pa iz Francije (110.000), Srbije (90.700), Kosova (87.000), Španije (75.300) in Turčije (70.400).
Švica je poleg Avstralije država, pri kateri se največ prebivalcev po odstotkih rodi zunaj njenih meja. Leta 2013 je bilo 23.8% stalnih prebivalcev Švice tujcev, od tega največ iz Nemčije, Portugalske in Italije (vse tri več kot 250.000 priseljencev), za njimi pa iz Francije (110.000), Srbije (90.700), Kosova (87.000), Španije (75.300) in Turčije (70.400).
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
1 komentar
tomaz.cucnik
Naj za migrante veljajo vsaj določila ZUJF in socialne zakonodaje, ki omejuje prejemanje javnih sredstev če ima človek svoje premoženje. Spomnimo se, da na primer, se vpiše država v zemljiško knjigo kot upnik, če upokojencu sofinancira bivanje v upokojenskem domu.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.