Nič več "brezplačnih kosil" za premožnejše migrante v Švici, podobno razmišlja Danska

POSLUŠAJ ČLANEK

Množičen prihod migrantov v Evropo je v zadnjih mesecih sprožil veliko burnih izzivov med Evropejci, sedaj pa so se novi realnosti začele prilagajati še države. Vse več jih namreč po hitrem postopku zaostruje azilno zakonodajo, Švica in Danska pa tlakujeta pot praksi, po kateri morajo migranti za bivanje ob čakanju na obravnavo prošnje za azil plačati z viškom svojega premoženja.

Humanitarne organizacije to prakso ostro obsojajo.

V Švici je zakon že uveljavljen


V Švici morajo migranti ob prošnji za azil prijaviti svoje premoženje in vso vrednost nad 900 evrov ima država pravico vzeti za kritje stroškov njihove nastanitve. Leta 2015 so višek premoženja odvzeli 112 od 30.000 prosilcev za azil, vsega skupaj 200.000 evrov, poroča BBC.

Švicarski odbor za begunce se s to potezo oblasti ne strinja in jo označuje kot "rop pri belem dnevu".

Vlada pa prakso brani, saj meni, da morajo premožnejši prosilci za azil prispevati k stroškom, ki jih ustvarijo s svojim prihodom in bivanjem v Švici, ne pa da zanje plačujejo švicarski davkoplačevalci.

BBC navaja primer begunca, ki je, zato da je lahko pokril potne stroške za svojo družino, prodal svojo hišo, za nagrado pa so mu premoženje, ki mu je po prodaji hiše ostalo, v Švici zaplenili.

O podobnem razmišljajo tudi na Danskem


Tudi Danska resno razmišlja o uveljavitvi podobnega zakona. Zasegli bi premoženje migrantov nad vrednostjo 1.450 evrov. S tem bi jih postavili na isto osnovo kot brezposelne Dance, ki tudi morajo plačevati prispevke.

Danske oblasti ukrep opravičujejo, češ da je povsem logično, da premožnejši migranti za svojo nastanitev, hrano in ostalo na Danskem plačajo sami, ne pa da zanje te stroške pokrivajo danski davkoplačevalci.

Glasovanje za ta zakon bo na Danskem še v januarju.

Nemčija bo prestopnike deportirala nazaj v domovino, Norveška pošilja begunce tja, kjer so zaprosili za azil


Po množičnih migrantskih spolnih napadih na nemške ženske ta država po hitrem postopku spreminja azilno zakonodajo. Zdaj v vladi že razmišljajo o poenostavitvi zakona o vračanju prosilcev za azil, če so sodelovali pri kaznivem dejanju, kar bi veljalo tudi za mlajše od 18 let. Merklova je dejala, da želi zakon uveljaviti čim prej, po njem pa bi prosilce izgnali že, če bi bili obsojeni na pogojno kazen.

Norveška pa je začela pospešeno vračati migrante z obrazložitvijo, da morajo biti njihove prošnje za azil obravnavane v državi, kjer so za to prvič zaprosili. Največ jih tako vračajo na Madžarsko, piše The Nordic Page. Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó odgovarja, da je za njihovo državo Dublinski dogovor v tem primeru fizično nemogoče izvesti.

Švica - dežela priseljencev

Švica je poleg Avstralije država, pri kateri se največ prebivalcev po odstotkih rodi zunaj njenih meja. Leta 2013 je bilo 23.8% stalnih prebivalcev Švice tujcev, od tega največ iz Nemčije, Portugalske in Italije (vse tri več kot 250.000 priseljencev), za njimi pa iz Francije (110.000), Srbije (90.700), Kosova (87.000), Španije (75.300) in Turčije (70.400).


KOMENTAR: Uredništvo
Evropa pošilja sporočilo: vrata raja se zapirajo
Vse strožji ukrepi za migrante, prihajajoče v Evropo, postajajo splošna praksa tudi v državah, katerih vrata so še pred bila pred meseci na stežaj odprta. Ključno je sporočilo tistim, ki svojo pot iz Turčije in severne Afrike načrtujejo za prve spomladanske dni, da na stari celini le ni vse tako, kot si v svojem idealizmu predstavljajo. Glede na enormne stroške, ki jih države imajo z migranti in katere sedaj pokrivajo davkoplačevalci, se migrantski prispevek k temu zdi smiseln vsaj pri tistih, kjer denar ni problem in teh v praksi ni malo. Tak ukrep bo, skupaj z nekaterimi strožjimi pravili, od poti na Zahod odvrnil tudi tiste, ki jim bombe na glavo v resnici ne padajo, situacijo pa izkoriščajo za svoj vstop v "boljše evropsko življenje"
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike