Dame treh najpomembnejših mož Slovenije brez poročnih prstanov. Kaj to pomeni za protokol?

POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Kaj imajo skupnega Borut Pahor, Miro Cerar in Milan Brglez? Poleg modrih oči in visokih državniških funkcije (so predsedniki prvih treh funkcij v državi: države, vlade, vlade in državnega zbora), nimajo prve dame.


Vsaj tiste v pravem pomenu besede ne. Že star pregovor pravi, da žena podpira tri vogale hiše. Kdo torej podpira vogal predsedniške in vladne palače ter državnega zbora?

Partnerka in žena: pred zakonom enakopravni


Ne glede na to ali je predsednik poročen ali ne, je njegova partnerka s pravicami in obveznostmi izenačena z ženo predsednika. Do te spremembe je prišlo skladno s spremembo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki predvideva, da sta zakonska in zunajzakonska zveza izenačeni.

Na slovenskem parketu je kot prva prva dama ledino orala Štefka Kučan, naslednja za njo pa je bila Barbara Miklič Türk. Aktualna prva dama Tanja Pečar, ki za razliko od svojih predhodnic, svoje funkcije ne opravlja profesionalno in zanjo tudi ne prejema nadomestila, pa svojo vlogo vidi predvsem v luči tega kar je lepo in kar je treba.

vir: Instagram


Iz kabineta Predsednika republike so nam posredovali odgovor, ki ga je gospa Pečar dala v intervjuju za revijo Obrazi (14. 7. 2016). "Imam samo eno kariero, odvetniško. Vse, kar je povezano z Borutovimi obveznostmi, opravim zato, ker je to lepo, ali pa zato, ker je tako treba. Praviloma je to dvoje povezano. Ni pa to moja kariera."

Slovenske prve dame


Čeprav Borut Pahor in Tanja Pečar nista poročena, je gospa Pečar ob Pahorju prisotna že vso njegovo politično kariero. Od kar je predsednik države, je tudi na protokolarnem področju bolj aktivna: predvsem se pojavlja na državnih proslavah in drugih prireditvah, na katere je vabljen predsednik, skupaj s partnerjem gosti dneve odprtih vrat predsedniške palače in večkrat je že gostila tuje visoke goste predvsem v okviru damskega programa.

Predsednik Državnega zbora Milan Brglez je v zunajzakonski zvezi s svojo partnerko Matejo že 27 let, v javnosti pa ga redno spremlja na protokolarnih dogodkih.

Miro Cerar in Mojca Stropnik sta, po poročanju rumenih medijev, par od poletja 2016. V tem času je bila gospa Stropnik v vlogi prve dame vabljena na pet protokolarnih dogodkov v tujino. Kot so nam zatrdili v kabinetu predsednika vlade, se je vseh pet dogodkov udeležila, v Sloveniji pa je gostila tri protokolarne dogodke. Med drugimi sta se na tradicionalnem sprejemu tujih državnikov v New Yorku srečala tudi z ameriško-slovenskim parom na čelu ZDA (desna fotografija), Stropnikova pa je bila tudi na gala večerji prvih dam z belgijsko kraljico v kraljevem dvorcu v Bruslju (naslovna fotografija, Stropnikova stoji ob (prvem) možu luksemburškega premiera, Gauthierju Destenayu).

Miro Cerar in Mojca Stropnik na tradicionalnem sprejemu tujih državnikov pri predsedniku ZDA in prvi dami Melanii Trump. Vir: Twitter

Slovenski predsedniki so koruzniki. Kako je v tujini?


Večina evropskih voditeljev je v zakonskem jarmu. V Evropi imamo tudi istospolnega predsednika. To je Xavier Bettel, predsednik luksemburške vlade, ki se je s svojim partnerjem poročil tekom mandata. Pred njim je to storila islandska premierka.

Zagotovo je ena najbolj prepoznavnih prvih dam na svetu žena ameriškega predsednika. Trenutno je na tem položaju Slovenka Melania Trump. V celotni ameriški zgodovini samo osem ameriških predsednikov ni bilo poročenih, od tega je bilo šest vdovcev, dva pa sta bila samska. Več strogosti glede zakonske zveze je v azijskih in muslimanskih državah.

Vir: osebni arhiv Bojane Košnik


Za mnenje smo povprašali tudi strokovnjakinjo za protokol in kulturo vedenja Bojano Košnik iz podjetja Bonton. Na vprašanje ali obstaja razlikovanje med poročenimi in neporočenimi partnerkami predsednika, je povedala, da »smo v modernih časih, ko ni nič nenavadnega in nič narobe, če je voditelj neke države poročen ali v zunajzakonski skupnosti ali samski ali v istospolni skupnosti. Sploh na zahodu je v tem pogledu več svobode.« Po mnenju Košnikove je bistveno, da partnerka svojo funkcijo opravlja, saj je ta absolutno pomembna.

»Obstajajo države, kjer je razumevanje zakonske zveze drugačno, predvsem so to azijske in muslimanske države. A pri tem ni najbolj pomembno ali sta predsednik in prva dama poročena, ampak predvsem, da prva dama na obisku v taki državi svojo vlogo odigra pravilno, tako kot je za okolje v katerem je, primerno. Predvsem je tukaj pomembna dostojna obleka in vedenje.«

Tudi ko pride do spremembe stanu (ločitev, razhod, smrt), ni to nič neobičajnega. »Ti dogodki so povsem življenjski in ne predstavljajo večjih ovir. Preko kabineta predsednika ali veleposlaništva se potem komunicira z drugimi državami, se to pove in s tem ni nobenih problemov.«

Na vprašanje, kako ocenjuje dosedanje delo slovenskih prvih dam, je gospa Košnik odgovorila, da »njihovo delo in vloga nista bila slaba, še vedno pa so možnosti za izboljšanje. Vsaka prva dama je pustila svojevrsten pečat. Njihova vloga je pomembna, lahko bi bile še bolj družbeno prisotne in naredile več za predstavitev Slovenije v tujini.

Prav je, da so prisotne na protokolarnih obiskih in predstavijo kulturne, zgodovinske in naravne značilnosti in znamenitosti Slovenije.« Pri tem pa je, kot je poudarila sogovornica, »pomembno, da prve dame zagovarjajo stališče države, torej Slovenije in ne lastnega stališča.«

Ali bi bilo potrebno vlogo prve dame urediti tudi v ustavi, strokovnjakinja za protokol pove: »Škoda je, da vloga in status prve dame v ustavi nista urejena.« Ob enem pa poudari, da primerjanje z drugimi državami in njihovo ureditvijo ni potrebo. »Prve dame bi v Sloveniji lahko imele večjo vlogo, prav tako bi jim lahko namenili dodatna sredstva iz proračuna za oblačila in druge stroške v povezavi z opravljanjem protokolarnih funkcij. Nobene potrebe tudi ni, da se dodatek za prvo damo dojema kot nepotrebno zapravljanje denarja. Gre za funkcijo, ki predstavlja Slovenijo v tujini in je zelo pomembna.«
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike