Da bi z božičnico izboljšali konkurenčnost Slovenije, je pravljica

»Presenetila nas je premierjeva izjava, bili smo začudeni in jezni,« je predsednik ZDS Marjan Trobiš komentiral napoved Roberta Goloba, da naj bi se uvedlo obvezno božičnico. Izpostavil je, da se ponovno dogajajo izjave brez predhodnega dogovora s socialnimi partnerji in ob tem ocenil, da gre za pravljico – obvezna obdavčitev nikakor ne bo izboljšala konkurenčnosti gospodarstva.

Dolenjsko je v torek doletelo neurje, pa tudi obisk vlade. Predsednik vlade Robert Golob je po srečanju z župani in predstavniki gospodarstva jugovzhodne Slovenije sporočil, da davka na premoženje zaenkrat ne bo, ob tem pa je napovedal uvedbo obvezne božičnice. Spomnil je, da sta z ministrom za finance v preteklosti napovedala obsežno davčno reformo, z obdavčitvijo premoženja naj bi se razbremenilo stroške dela. Vendar pa so na podlagi analiz ugotovili, da obdavčitve premoženja zaenkrat še ne morejo izvesti – zato so to idejo opustili.

Niso pa opustil ideje, da bi vseeno nekako razbremenili zaposlene pri obremenitvi njihovih plač. Tako so si zamislili dva ukrepa: po zgledu regresa bi uvedli obvezno božičnico, ki bo povsem neobdavčena. Poleg tega bodo tudi premislili glede obdavčitev na področju samostojnih podjetnikov, normirancev, kako bi se dalo spremeniti zakonodajo na način, da bo za podjetnike ugodnejša od današnjega stanja.

Kot je na 24ur Zvečer povedal minister za gospodarstvo Matjaž Han, naj bi stanje glede normirancev vrnili na staro stanje. Spomnimo, dokler nista Golob in finančni minister Klemen Boštjančič predlagala strožje omejitve, je država priznala normirane dohodke pri do 100 tisoč evrov letnih prihodkov. Aktualna vlada je to omejitev postavila na 60 tisoč evrov prihodkov letno, kar bi sedaj popravili nazaj oz. kot je omenil Han, morda celo dvignili na 120 tisoč evrov. A je po njegovih besedah predlog najprej treba spraviti skozi sito Ekonomsko-socialnega sveta (ESS).

Obdavčitev normirancev naj bi vrnili na staro stanje.

Kar se tiče obvezne božičnice, je gospodarski minister ocenil, da grejo v pravo smer. Je pa vlada tudi ta predlog dolžna predstaviti ESS-ju in s socialnim dialogom sprejeti odločitev, ki bo ugodna za vse strani. Po Hanovih besedah je vlada dolžna poskrbeti za konkurenčnost gospodarstva, zato je pripravljen živeti z očitkom, da gre za predvolilni bonbonček – sploh, če se izkaže, da ta dva ukrepa pomagata gospodarstvu. Si pa Han želi, da bi v tem mandatu uvedli tudi udeležbo delavcev pri dobičku – 33 odstotkov dobička bi podjetje lahko razdelilo med zaposlene, ki bi bili v tem primeru obdavčeni kot kapital (25-odstotno). Po njegovih besedah bi na tak način preprečili odhajanje kadra. Glede obdavčitve premoženja pa naj bi razmišljali v naslednjem mandatu.

Da bi s tem izboljšali konkurenčnost Slovenije, je pravljica

Predsednik delodajalcev Slovenije (ZDS) Marjan Trobiš nam je povedal, da jih je Golobova izjava presenetila – bili so začudeni, razočarani in jezni. Izpostavil je, da se spet dogajajo izjave brez predhodnega dogovora in posvetovanja. Vlada želi izpostavljati socialno-ekonomski dialog, a se to ponovno ne dogaja. »Da bi s tem izboljšali konkurenčnost Slovenije, je pa pravljica,« je bil jezen Trobiš, ki je poudaril, da gre za dodatno obremenitev, ki je obvezna. Neobdavčeno božičnico smo enkrat že imeli, ampak tudi če je neobdavčena, je ne plača vlada, plača jo gospodarstvo. »In gospodarstvo je trenutno že tako ali tako preobremenjeno,« je opozoril Trobiš in ponovil: »Če kdo misli, da bo z obvezno božičnico povečal konkurenčnost gospodarstva, živi na drugem planetu.« Izpostavil je, da je gospodarski minister izjavil, da bosta ukrepa pomagala slovenskemu gospodarstvu in konkurenčnosti. Je tudi on odletel na luno oz. daleč od realnosti? 

Trobiš je še izpostavil, da se trenutno niti ne ve, kakšna naj bi bila višina napovedane božičnice. V okviru pogajanj o zakonu o delovnih razmerjih (ZDR) so delodajalci poudarili, da božičnica ne sme biti obvezna. »Očitno skušajo skozi zadnja vrata vsiliti dodatno obremenitev gospodarstva, poleg vseh obremenitev, ki smo jih že dobili,« je ugibal Trobiš in izpostavil, da nas verjetno čaka še kakšna obremenitev – v zdravstvu se namreč prav tako napoveduje reforma. Po njegovih besedah je modus operandi aktualne vlade tak, da skušajo zakone spraviti skozi z vso silo – nato pa naknadno popravljajo, spreminjajo ali pa ukinjajo. Spomnil je na evidentiranje delovnega časa – kljub opozorilom, da v praksi ne bo delovalo, so vztrajali z zakonom, potem pa so se morali posuti s pepelom in spremeniti velik del tega zakona. Opozoril je še, da ZDR velja tudi za javni sektor. Bomo dodatno obremenili državno blagajno in povzročili dodatno luknjo?

Nova obveznost bi bistveno poslabšala pogoje poslovanja slovenskega gospodarstva

Tudi na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so ocenili, da bo nova obveznost v obliki božičnice, o kateri naj bi vlada razpravljala v četrtek, bistveno poslabšala pogoje poslovanja slovenskega gospodarstva. In to prav v obdobju, ko se znižujeta realen izvoz in število delovno aktivnih ter slovenska gospodarska rast zaostaja za evropsko. GZS opozarja, da bi to lahko ogrozilo delovna mesta v marsikaterem podjetju, ki se bori za poslovanje. »V teh primerih se ne bomo več pogovarjali o izplačilu božičnice, temveč o izplačilu plač in nevarnosti izgube delovnih mest,« so opozorili. 

»Nihče ni proti nagrajevanju zaposlenih. Na GZS podpiramo božičnico v podjetjih, kjer je to glede na razmere na trgu in v poslovanju mogoče,« je dejal glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček in izpostavil, da na obvezno božičnico ne morejo pristati. Vsa podjetja si tega, glede na zahtevne razmere pri poslovanju, enostavno ne morejo privoščiti. »S tem tudi tvegamo dodatno selitev delovnih mest v druge države, čemur smo v industriji in delu tržnih storitvenih dejavnosti priča že zadnje leto dni,« je še dodal in spomnil, da so bila podjetja v zadnjih letih dodatno obremenjena z več kot desetimi novimi davščinami.

Vsa podjetja si izplačevanja božičnice, glede na zahtevne razmere pri poslovanju, enostavno ne morejo privoščiti.

Gorenšček je še povedal, da GZS podpira vse rešitve, ki dajejo podjetjem avtonomijo pri izplačevanju dohodkov zaposlenim in so spodbujena z ugodno davčno obravnavo. »Zato bi bilo treba razbremeniti nagrado za poslovno uspešnost do 2-kratnika povprečne plače posameznika, ki bi bila prosta tako dohodnine kot socialnih prispevkov,« je predlagal in se vprašal, ali se vlada sploh zaveda resnosti situacije v slovenskem gospodarstvu v prvi polovici leta. Kako lahko vlada o tem odloča, še preden se je s tem seznanil in obravnaval Ekonomsko socialni svet?

Obvezna božičnica bi pomenila gospodarsko prisilo v napačnem času in bi ogrozila dolgoročno konkurenčnost delovnih mest.

V javnem sektorju vse več delovno aktivnih, rast plač enkrat višja kot v zasebnem sektorju

V obdobju enega leta je bilo število delovno aktivnih v Sloveniji v juliju nižje za 3.600. V predelovalnih in povezanih dejavnosti je število padlo za 5.200. Upadlo je tudi v gradbeništvu in trgovini, in sicer za okoli 1.400 v vsaki dejavnosti. Še večji upad na ravni Slovenije je preprečilo pretežno zaposlovanje v dejavnostih, kjer je država največji zaposlovalec: v dejavnostih javne uprave, izobraževanja in zdravstva ter socialnega varstva je število delovno aktivnih poraslo za 4.300. Ivanc je poudaril, da bi bil vpliv na javne finance pri uvedbi obvezne božičnice negativen, ker bi to dodatno dvignilo stroške dela v sektorju država, ki že letos močno rastejo na osnovi rasti plač v sektorju država in zaposlovanja. »Rast plač je še enkrat višja kot v zasebnem sektorju, pri čemer ne temelji na produktivnosti, temveč na dogovoru Vlade s sindikati javnega sektorja iz lanskega leta, ko so bile gospodarske okoliščine povsem drugačne,« je opozoril.

Ivanc se je dotaknil tudi predloga o spremembi obdavčitve normirancev, kjer je izpostavil predvsem potrebo, da tudi zaposleni v delovnem razmerju dobijo razvojno kapico, kot jih imajo že samostojni podjetniki. S tem bi zmanjšali razliko v davčni obravnavi med delovnimi razmerji in razmerji, ki temeljijo na civilno-pravnem razmerju. Zgolj dvig mej na normirane samostojne podjetnike ni sistemski predlog, ki bi pomembno vplival na konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Resno stanje slovenskega gospodarstva v prvi polovici leta in visoke obremenitve

Slovensko gospodarstvo se sooča z resnimi izzivi. V prvi polovici leta je bila gospodarska dinamika v Sloveniji med najslabšimi v EU – med 19 državami smo bili po gospodarski rasti šele na 17. mestu. Institucije znižujejo napoved rasti BDP za leto 2025 – UMAR le na 0,8 odstotka (bistveno manj od dolgoletnega povprečja, ki znaša 2,9 %), pri čemer pa se ocene gospodarske rasti v EU-27, nasprotno, celo povečujejo. To je jasen dokaz, da je izziv Slovenije njena konkurenčnost v primerjavi z drugimi evropskimi državi in ne globalni izzivi, kot npr. dvig carin na izvožene izdelke v ZDA.

Slovenija je lani zabeležila drugo največjo rast davčnega primeža plač zaposlenih med članicami OECD (kar odvede podjetje in zaposleni od plače za dohodnino in prispevke). Po višini davčnega primeža za samske zaposlene se je Slovenija s 44,6 odstotka uvrstila na šesto mesto. Z novimi dodatnimi obremenitvami plač z 2 odstotnima točkama v okviru dolgotrajne oskrbe se bo davčni primež v letu 2025 dvignil na 46,6 odstotka, kar je skoraj primerljivo petim najbolj obremenjenim državam z davčnim primežem v OECD.

Z novimi dodatnimi obremenitvami plač z 2 odstotnima točkama v okviru dolgotrajne oskrbe se bo davčni primež v letu 2025 dvignil na 46,6 odstotka

Poleg tega pa obstajajo že nove potencialne obremenitve – novi predlog spremembe Zakona o prispevkih za socialno varnost, ki so ga v Državni zbor vložili poslanec Miha Kordiš, stranka SD in Levica. Novi prispevek za socialno varnost naj bi nadomestil obvezni zdravstveni prispevek, zgledoval pa bi se po prispevku za dolgotrajno oskrbo. »Če bo sprejeta tudi ta pobuda, bo to dodatno obremenilo stroške dela, ki bi po novem davčni primež dvignili na 48,6 odstotka,« so opozorili na GZS.