Prepovedi Levice si lahko najbolj želi Tanja Fajon. Janša pa že ve, kaj dela

V totalnem slovenskem političnem spopadu, kjer akterji že ne vedo več, kaj še bi zmetali drug v drugega, so se začeli obkladati z obtožbami o protiustavnem delovanju nasprotne strani. Če smo natančnejši, je levi pol s tem začel še preden smo 3. Janševo vlado sploh dobili. Denimo na »protestih proti sovraštvu« ter v pismih levih profesorjev, kjer so že v lanskem februarskem brezvladju po Šarčevem odstopu »razumne dejavnike v slovenski politični sferi« pozvali, da »storijo vse za obvarovanje občutljive slovenske demokracije pred grozečo avtoritarno oblastjo.»

Pozornost desnosredinskega političnega pola, da potencialno neustavni elementi pravzaprav obstajajo v programu najbolj radikalno leve slovenske stranke, smo pritegnili prav na Domovini z analizo Rajka Podgorška o tem, kdo je dejansko bližje totalitarnim tendencam: SDS ali Levica. Podgoršek je opozoril na program Levice iz leta 2017, v katerem med drugim Evropsko unijo označujejo za ”ortoliberalni pekel” ter se zavzemajo za “odpravo pogojev kapitalističnega izkoriščanja” na način, da bo v sistemu delavskega upravljanja poslovodstvo odgovarjalo delavskemu kolektivu, “kar pomeni odpravo kapitalističnega menedžmenta v podjetjih” ter “prenos lastništva podjetij v roke države in lokalnih skupnosti”. 

Zvočni posnetek Čakševega komentarja je na koncu teksta

Razpravo o tem v parlamentu je, kot opozarja profesor dr. Avbelj, ne neustaven način, zablokiral predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Od SMC-ja odcepljeni poslanci so se namreč povsem zlili z agendo štirih strank leve opozicije, vsebino katere narekuje ravno Levica. V javnih nastopih, denimo Janje Sluga v ponedeljkovem Studio City, odcepljenci delujejo še bolj radikalno opozicijski kot sama leva opozicija, kar pri razumnemu človeku sproži logično vprašanje, kako so s takimi radikalno protivladnimi stališči leto dni sploh delovali znotraj vladne koalicije.

Ampak to je že druga tema, vrnimo se k Levici. Čeprav je ta, kot smo na Domovini prav tako pokazali na klasifikaciji enega vodilnih preučevalcev evropskih skrajno levih strank, profesorja Luka Marcha z univerze v Edinburgu, radikalna stranka iz skupine “reformiranih komunistov”, v slovenski javni sferi uživa nekakšen status stranke samoumevne normalnosti.

Da bi kakšno njeno stališče ali programsko izhodišče lahko bilo tudi problematično, iz osrednjih medijev praktično ne moremo izvedeti. Prej nasprotno – politiki Levice imajo v medijskem mainstreamu status nekakšnih borcev za pravični svet. Nasproti vsem drugim, ki so se “prodali divjemu neoliberalizmu”.

Upoštevajoč, da se miselnost stranke Levice poklapa z miselnostjo medijskega mainstreama, (vključno z dobršnim delom uredništev RTV Slovenija), ne čudi presenečenje in skoraj ogorčenje, ki je velo iz medijskih prispevkov o predlogu SDS-a in NSi-ja, da bi kakšno o potencialno neustavnih elementih v esenci Levice rekli tudi v parlamentu.

Odnos do SDS-a je pač v večinskih medijih diametralno nasproten kot do Levice. O največji slovenski stranki je praktično nemogoče slišati karkoli pozitivnega, ne glede na to kaj počne ter ali je v vladi ali v opoziciji.

Radikalnost Levice sploh ni problem Janeza Janše

Pa vendar bi bilo zmotno misliti, da v nebo vpijoči različni kriteriji medijske obravnave obeh omenjenih strank gredo na škodo Janezu Janši in njegovi SDS. Raziskave in empirična izkustva kažejo, da volilna baza te stranke, pa tudi drugi volivci desne-sredine, medijem kot so RTV Slovenija in POP TV, da tiskanih dnevnikov sploh ne omenjamo, praktično ničesar več ne verjamejo.

Hud problem imajo druge stranke levega političnega pola, saj je Levica kot najradikalnejša med njimi zaradi medijske zaslombe neproporcionalno močnejši faktor v političnem prostoru, kot bi ji glede na volilne rezultate to pripadalo.

Hud problem pa imajo druge stranke levega političnega pola, saj je Levica kot najradikalnejša med njimi zaradi medijske zaslombe neproporcionalno močnejši faktor v političnem prostoru, kot bi ji glede na volilne rezultate to pripadalo. Posledica tega je, da je Levica v Sloveniji postala kreator in nosilec politik pola levo od sredine, druge stranke pa k njej zgolj bolj ali manj tesno gravitirajo. Vsak odklon od tega je medijsko sankcioniran, kar pa ima na preostale uničujoč učinek, saj volilni bazen levo od sredine dominantnim medijem zaupa daleč nadpovprečno.

In ravno v tem je bistvo radikalizacije slovenskega političnega prostora, ki nekoliko bolj v oči bode zdaj, ko stranke kontinuitete niso na oblasti. Levica pač s svojim potegom na radikalni rob vleče tako SD, kot LMŠ in SAB, zdaj pa tudi nepovezane poslance. In če kdorkoli verjame, da bo kaj drugače, če se po volitvah na oblast vrne levi pol, je v hudi zmoti.

Kdo je čigav satelit

Parlamentarna razprava o tem zato ne bi bila zdravilna samo na splošno, temveč izjemo koristna za status vseh drugih strank levo od sredine. Še posebej Socialnih demokratov, ki so se pod “wannabe” medijsko všečno Tanjo Fajon pustili povsem potegniti v orbito radikalne sestrske stranke, kar jim izrazito omejuje doseg proti sredini, potreben za zmago nad hegemonom desnice Janšo. Našteti satelitski status očitajo strankama, ki tvorita koalicijo s SDS ter tistim, ki ji pomagajo zagotavljati večino. Pri tem pa so sami najbolj očitni sateliti neke, po demokratičnih merilih manjše, obrobne radikalne stranke iz levega kota političnega prostora.

Zmotno je torej prepričanje, da iskreno javno diskusijo o neustavnih prvinah koncepta stranke Levica potrebujeta predlagateljici razprave, SDS in NSi. Janša situacijo kvečjemu izkorišča za držanje konkurentov v levem kotu in slabitev tistih, ki bi se iz njega skušali potegniti proti politični sredini ter s tem ogroziti njegov primat.

Druge leve stranke, predvsem SD, pa še enkrat več zamujajo priložnost, da se dekontaiminirajo od vsiljene radikalizacije ter se osvobodijo povodca populistov s svoje leve in njihovih utopičnih idej.

28 komentarjev

  1. Levičarstvo v Sloveniji je obsojeno na propad in sicer zaradi Levice.
    Na naslednjih volitvah, ko pač bodo, ali predčasne, ali pa redne, bodo najverjetneje zmagale stranke levega krila, vndar brez Levice nebodo mogle sestaviti vlade.
    Ponovile se bodo razmere prejšnjih volitvev.
    Stranke levega krila bodo tako ponovno sestavile “antijanša” kolaicijo.
    Takšna koalicija se je izkazala za nefunkcionalno, neobstojno in bo zaradi tega tudi nova koalicija razpadla.
    Prav neverjetno je, da Šarcu ni uspelo vladati z udobno večino 52. poslancev.
    Kljub temu, da je bil nesposoben, bi ob takšni večini moral vladati še šimpanz iz živalskega vrta, pa Šarec ni mogel.
    Ni mogel zato, ker je partner koaliciji bila Levica. Tudi na naslednjih volitvah bo Levica odločilen partner v primeru, da desne in desnosredinske stranke ne bodo dobile večine.
    Levica podžiga revolucijo, boljševistično revolucijo, kakršno je izvedel Lenin v Rusiji pred vseč kot 100. leti.
    Prestavimo se v tisti čas in si zamislimo, kakšen svet je bil takrat in poiskušajmo uporabiti vsaj nekaj takratnih reči in skušajmo z njimi živeti. Praktično je to nemogoče, saj je preteklo stoletje in časi so se bistveno spremenili. Levica se sicer predstavlja kot moderna, napredna stranka, v bistvu pa zahteva, da se družba vrne sto let nazaj. To ne gre. Ša tako konzervativna in nazadnjaška stranka, kot so preoblečeni socialdemokrati SD na takšno regeresijo ne morejo pristati.
    Saj leto in pol ni tako dolga doba, da se ne moremo več spomniti sporov, ki jih je levica povzročala zaradi sojega radikalizma. Prav ta je uničil Šarca in kolalicijo.
    Levica se ni spremenila, nasprotno, še bolj se je radikalizirala, zato bodoča leva kolaicija nima prihodnosti.
    Slovenija še ni dokončala tranzicije. Še vedno imamo cele družbene podsisteme, ki ne dihajo svobodno, ki še vedno tičijo v delavskem samoupravljanju in ki jih je potrebno reformirati. Če reform ne bo, bo Slovenija še bolj zaostala za Evropo, kjer jo prehitevajo države, ki jih je tlačil boljševistični komunizem.
    Najočitneje se zaostanek kaže na področju šolstva, kjer nastaja prava črna luknja.
    Slovenci nismo sposobni demokratično razmišljati, nismo sposobni sprejeti tržnega gospodarstva. Miselno tičimo v času boljševistične revolucije z vsemi komunističnimi idoli in se jim klanjamo, če ravno so Slovencem povzročili katastrofo iz kateree se še do danes nismo izkopali.
    Dragi Igor, minilo je več kot tričetrt stoletja in še vedno so opazne katastrofalne posledice nespametne in kriminalne nacionalizacije, ko propada vsaj tretjina obdelovalne zemlje, ki je bila nacionalizirana in predana tistim, ki zemljo obdelujejo. sedaj je ne obdeluje nihče. Na tisoče zaplenjenih objektov kljub denacionalizaciji propada.
    pa to še ni vse. Najhujši zločin so naredili komunisti s tem, ker so omračili množicam um, tudi tebi.
    V slovenskih bankah leži 25 milijard depozitov občanov, ki jih niso sposobni pretvoriti v donosne investicije. To je posledica slovenskga šolstva, ki vzgaja bedake, kakršni so se zbrali v Levici in se borijo proti kapitalistom. Kapitalisti vedo kdaj, kam in v kaj investirati. Komunisti, kar slovenski levičarji s teboj vred so, pa investirajo v študije in zapravljajo denar z nesmiselnimi teorijami. To ni perspektiva Slovenije, zato levica ne more in ne sme več vladati.
    Nima smisla prepovedati Levico, zapreti je potrebno FDV in veliki del filofaksa ter na smetišče zgodovine poslati vsaj tisoč slovenskih intelektualcev z nekaj akademiki vred.

    • APMMB2, sama nisem ravno prepričana, da bo levi pol na naslednjih volitvah tako gladko zmagal. Dejansko je volilno telo razdeljeno skoraj do polovice za leve in desne, torej približno enak9, in oboji bodo morali poseči na sredino (whatever that in case of Slovenia is), da bi sestavili vlado. So v enako slabem, ali če hočete, enako dobrem položaju kot desnica, ker je slovensko volilno telo pač vwčinsko zabetonirano po levem ali desnem polu. Drznem si tudi podati oceno, da projekt novostarega obraza tokrat tistih neopredelhenih (nekateri jim pravijo sredinski) volilcev ne bo tako navdušujoče pritegnil kot prejšnjih štirikrat. Crknjenega konja sicer lahko brcaš lep čas, potem pa malce zasmrdi in ni več tako zanimiv. Vesel jim zagotovo ne bo rešil javnih korit pred transparentno in zakonito porabo, česar se bojijo huje, kot hudič križa. Po mojem bodo volilci tokrat pozornost usmerjali bolj k obstoječim izvenparlamentarnim kot novim strankam novostarih obrazov, torej k strankah, katerih liderje poznajo in se v politiki niso umazali. Problem novostroobraznih strank je namreč isti kot problem celotne levice – nimajo vsebine, vse, kar imajo, je “samodaniJanša”. S čimer pa vlade ne moreš voditi. Vprašanje, ki je ključno za sestavo vlade po prihodnjih volitvah pa je, s kom bodo sodelivale znane stranke, ki so sedaj izven parlamenta. Četudi po vsebinski orientaciji levičarske ne vidim posebne vneme, da bi te stranke želeke sodelovati z Mesečevo Levico, ker je sodel8vanje s takšno stranko vnaprej obsojeno na propad, brez Mesečnikov pa sestava leve vladne koalicije praktično ni mogoča. Razen če bi Veselu uspelo pridelati 30 % vseh glasov, kar pa dvomim, da ra popoldanski fušar tajkun lahko izvede. Če sploh kdo. Bomo videli, ali imam prav, a nekako se mi zdi, da imamo prvič po osamosvojitvi Slovenije desni možnost ponoviti mandat in državo vsaj za silo spraviti v red. Tako vsaj jaz razbiram iz trenutnega stanja. Zato pazljivo s samoumnevnostjo zmage levakov. Prvič v 30 letih njihova zmaga sploh ni samoumevna več. Brezvsebinskost in podtejenost SDja in Mesečarskih pritiklin SAB in LMŠ pa je predvsem rezultat politike popolnoma nesposobne Tanje Fajon. Sicer pa mi za njih dol visi, če se med sabo pokoljejo in uničijo. Ne bomo pa dovolili, in 0repričana sem, da je to večinska volja ljudstva, da bi nam bogataški privilegirani partijski novorazredniki (v Djilasovem pomenu besede) rušili ustavo in nazaj pripeljali komunistično diktaturo. Ni variante za to. Slej ko prej bo Levico potrebno prepovedati, tako, kot so v Nemčiji prepovedani neonacisti, sicer bratje levice v socializmu….

  2. Pohvalno je, da se poslanec Kordiš ukvarja s poizkusno produkcijsko enoto,
    nekakšno slovensko varianto kibuca, in ne samo z redistribucijo presežne
    vrednosti obstoječih podjetij.
    V izogib ponavljanja osnovnih napak in stranpoti pri snovanju novega sistema
    bi si lahko ogledal delo Toneta Partljiča ‘Moj ata socialistični kulak’.
    .
    Agencija MediaGauss, 14.06.2021:
    .
    SDS 30
    NSi 13
    Levica 12
    SD 9
    Povežimo Slovenijo 9
    LMŠ 6
    Dobra Država 2
    Desus 2
    SNS 2
    Naša dežela 2
    .
    Ostale stranke skupaj 13

    • Kordiš naj gre kar sam delati v kibutz, jaz mu grem za šefa, torej partijskega birokrata, ki si bo prisvajal presežke njegovega dela…. Aja, tovariš sebe vidi v birokraciji…. Ne morem verjet, s kakšnimi preživetimi bedastočami nas šopajo v Levici in jih prodajajo za novost, vse te propadle organizacijske sisteme. Moraš biti pa res težkokategorni bedak, da te njihove kozlarije kupuješ. Ta Levica je tako zblojena in nora, da zadnje čase celo zadrte levičarje slišim nergati glede nevzdržnosti teh razvajenih bogatunskih bedakov.

  3. Leve sredine v zahodni politični pokrajini ni več. Z globalizacijo je politična delitev na ekonomski bazi ugasnila, s tem pa razlog za obstoj klasične levice. Ostal ji je samo radikalen gen anarhije, razgradnje človeške družbe,… Tako levica po vsem svetu drsi v vedno bolj radikalne vode. Janša se nima kaj bati zmerne levice, ki je na smrtni postelji. Lahko pa se boji , tako kot vsi mi, razgradnje temeljev zahodne civilizacije.

  4. V Sloveniji je vsak dan več od države neodvisnih podjetij in vsak dan več zaposlenih, ki jim kruh reže izvoz. Levičarji se tega bojijo saj se jim nikoli prazno korito vedno bolj odmika.
    Pametni levičarji bodo poprijeli za delo in jih politika ne bo več zanimala. Leni in pokvarjeni pa bodo zagrabili za orožje, vendar tokrat brez upa zmage.
    Slovenija je obdana z državami, ki jim še na misel ne pride, da bi pomagale tem levičarjem. Pa tudi NATO in Rusija ne bosta dolgo gledala nove revolucije. Predvsem Rusija ne, saj bi tak razvoj dogodkov najbolj zaskrbel Ruske oligarhe, ki bodo raje podprli 10 fašistov kot enega komunista.
    Tega se vsi slovenski KUL levičarji prav dobro zavedajo, zato so tako popadljivi.

  5. Ko bodo slovenski medijski dreserji javnega mnenja in slovenska javnost začeli gledati brez ideoloških in strankarskih filtrov okoli sebe in upoštevati aktualne, realne, merljive in mednarodno preverljive strateško-razvojne informacije ter statistične podatke iz RS, bodo utopistične in anarhistične programske floskule iz programa “mesečnikov” Levice zanimive le še za najbolj “mesečniško” zasanjane politične ekshibicioniste in egocentrične pustolovce. Avtor Čakš imenitno razkriva ideološki, socialni in politični ambient, iz katerega izhaja članstvo in volilna baza Levice, ki nima ničesar skupnega s klasičnim “delavskim razredom”, kot tudi njihov anarhistično-utopični projekt “demokratičnega socializma” nima ničesar skupnega ne z demokracijo in ne s socializmom.
    Namesto, da se politična konkurenca desno-sredinskih parlamentarnih političnih strank in del medijske javnosti nenamerno promocijsko ukvarjajo z najverjetneje ustavno spornimi ali celo proti-ustavnimi utopičnimi, anarhističnimi in nihilističnimi propagandističnimi floskulami iz programa Levice, bi bilo pametneje, da začnejo aktivno, inovativno in konstruktivno skrbeti za tehtno in prepričljivo medijsko predstavitev realnih, merljivih in mednarodno primerljivih dosežkov lastne vlade in koalicije na proti-pandemijski, gospodarski in socialni “fronti”.
    Bolj ko bodo z merljivimi in preverljivimi dejstvi in dosežki preusmerjali pozornost javnosti vstran od sovražnih in izključujočih manifestacij medijske vojne, od rutinskih propagandističnih meritev in interpretacij anket javnega mnenja, vstran od vstajniških uličnih uprizarjanj polit-biciklizma in podobnih politično-performativnih praks, manjša bo moč sovražne politične agitacije in propagande leve (KUL) politične opozicije, ki se je vedno izkazala kot nenavadno dejavna, inovativna, vztrajna in razmeroma uspešna pri sabotiranju, spodjedanju in rušenju vlade in vladnih ukrepov, nikoli pa kot enako dejavna, inovativna, konstruktivna in prepričljiva, kadar je bila na oblasti. Vse leve vlade od Pahorja preko Bratuškove, Cerarja in Šarca so se predčasno zrušile same od sebe oz. zaradi notranje neusklajenosti med prvaki in strankami koalicije ter zaradi pogubnega pomanjkanja lastne konstruktivne razvojne vizije in operativne sposobnosti vladanja.

  6. S SD si ne bi belil glave.

    Pod njeno perje se namreč spravlja nihče drugi kot Karel Erjavec.

    Mogeče se pa želi rehabilitirati s tem, da bo uničil še SD.

    Fajonova sama ne zmore vsega, čeprav ji pomaga naturščik akademik Matjaž Han.

    Ko opravi s SD, naj gre še k Levici, LMŠ in k SAB, kjer so Mesec, Šarec in Bratuškova opravili že večino dela

  7. Se enkrat, leva politika se še nekaj let ne sme vrniti na oblast, ker potem država obstane.
    Levičarji, dajte vendarle že enkrat odpret oči in ovidit, da se je država najbolj gradila in razvijala
    v obdobjih desno-sredinskih vlad, ki so neprimerno bolj operativne in učinkovite, kar nas normalne ljudi najbolj zanima, medtem, ko je komunističnim strankam najpomembnejši ANTI-JANŠA program torej, kako, kdaj in kaj postoriti, da bodo na volitvah premagali J. in njegovo stranko SDS, s tem se ukvarjajo skozi celotne mandate, ki pa jih načeloma nikoli ne izpeljejo do konca, posledično pa z predčasnimi volitvami povzročajo državi politično krizo in nepotrebne stroške, groza.
    Tisti na levi, ki tega ne dojemate, pa prisluhnite ptičkom, saj vam to pesmico čivkajo in prepevajo že 30 let.
    Nenazadnje so že tudi nekatere leve stranke, ki trenutno sodelujejo z aktualno vlado spoznale, da se koalicijske pogodbe najbolj uresničujejo v sklopu desno-sredinskih vlad, torej, potem pa naj še kdo reče, da se tukaj ne dela, zato tehtno premislite, komu boste zaupali na naslednjh državnozborskih volitvah in pamet v glavo, če vam je mar za napredek in ohranitev že uveljavljenih tradicionalnih vrednot v naši domovini.

Komentiraj