Črni petek v črnem kapitalizmu
Včasih smo izraz »črni petek« zasledili občasno v črni kroniki, ko se je kak petek zgodilo kaj posebno tragičnega. Zdaj pa je zadobil povsem drug pomen. Gotovo ste zasledili, da gre za dan po Ameriškem zahvalnem dnevu, ko trgovci znižajo cene in se začne božična nakupovalna sezona.
Še lani ni bilo pri nas kaj dosti o tem, tu in tam smo zasledili, da se Američanom na ta dan rahlo strga in se čudili, da se pretepajo za želene kose in drejo kot živina na pašo. Letos pa je pljusknilo tudi k nam. (Sicer so naši trgovci ta dan zaenkrat posvojili samo poimensko, cen namreč niso znižali niti približno tako kot v tujini, pa tudi tepemo se še ne.)
So krivi sveti trije kralji, ki so prvi začeli "noreti" z darili ali pa je pač to v človeški naravi?
Obstaja več razlag zakaj se ta dan imenuje črni petek. Od tega, da trgovci na ta dan izplavajo iz rdečih številk v črne (kupci pa verjetno ravno obratno), do tega da je bilo v prometnih zamaških nakupovalnih navdušencev veliko nesreč … morda pa je črn zato, ker ljudje na veliko kupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo.
Nič ni narobe s potrošništvom samim po sebi. Pošteno delaš in zaslužen denar potrošiš za stvari, ki jih potrebuješ, ki ti olajšajo življenje ali te veselijo. Hvala Bogu za pralni stroj in lep topel plašč. Tudi ni nič narobe, če dobiš kakšno stvar, ki jo rabiš ali si jo želiš po znižani ceni. Ravno nasprotno.
Stvar pa se izrodi, ko kupujemo, česar ne potrebujemo, ker je znižano in ker so reklame privlačne. Sčasoma imamo doma cel kup stvari, ki jih ne rabimo in ker je to začaran krog, je v črnih številkah le trgovec, mi pa v rdečih.
Sicer pa so nas trgovci dobro preučili. Ne gre samo za to, da nekaj prihranimo. Kajti če kupujemo česar ne potrebujemo, nikakor ne moremo prihraniti. Ljudje hrepenimo po tem, da dobimo nekaj po posebni ceni, v akciji. Da za nas veljajo posebni pogoji, da smo nekaj posebnega. V majhno zadoščenje nam je, če vemo da so drugi kupci za to stvar plačali več, kot mi.
Toda ali ni bolje, da si kupim tisto, kar rabim po normali ceni, kot pa nekaj, česar ne rabim po znižani.
Želeti (in zahtevati) bi morali - ne znižanj in razprodaj - ampak to, da bi imeli trgovine, ki bi ponujale kvalitetne produkte za pošteno ceno. Vsak dan. In za vsakega. Na dolgi rok bi bili vsi členi v verigi, vključno s potrošniki, zadovoljnejši. Razen seveda tistih, ki danes kujejo velike dobičke na račun nekvalitetnih proizvodov in slabih plač izdelovalcev ter prodajalcev.
Kot smo že enkrat ugotavljali, nas trgovci s svojimi akcijami in karticami ugodnosti pogosto pripeljejo okrog riti v žep (dobesedno) in nam diktirajo, kdaj in kaj moramo kupovati.
Da o globalnih posledicah naše divje potrošnje niti ne govorimo. Surovine in energija, ki jih potrošniški način življenja zahteva, povzroča mnogo trpljenja in krivic v tretjem svetu. Da o morju odpada niti ne govorimo.
Pa so v tem času cene res nižje?
V britanski potrošniški organizaciji Which so raziskali, da so cene šestih od desetih izdelkov v preostalem delu leta enake ali nižje.
Vsiljuje se tudi vprašanje, za koliko so nas potem trgovci prinašali okrog in za koliko potem preplačujemo stvari ob običajnih dnevih, če jih lahko ob črnih petkih in razprodajah ponujajo za pol cene ali manj.
Kje je realna cena glede na kakovost izdelka? Če je realna cena sušilnika za lase 50 € - 50%, kdo se potem norčuje iz nas, če ga v redni ceni plačam 50 €, v akciji 25 €, vreden pa je 10€?
Splošno znano je, da so prodajalci v trgovinah plačani povprečno ali slabo. Očitno velike marže ne gredo njim, prav tako ne delavcem, ki blago izdelujejo. Gredo enormnim trgovinskim objektom, gredo v požrešno davčno blagajno, in predvsem dobičkom velikih koncernov, ki so že zdavnaj izgubili dušo in moralo, če so jo sploh kdaj imeli.
Potrošniki pa v zameno za nekaj privlačno reklamiranega in lepo zavitega kiča, preveč veselo in zavzeto vrtimo to začarano kolo, ki nam ne prinaša sreče, pač pa prazne denarnice.
Popolnoma smo se že odvadili, da bi dobili za svoj denar dobro in kvalitetno stvar, ki bi nam dolgo služila.
Sočasno s črnim petkom že nekaj let v več kot 65 državah poteka Dan brez nakupov (Buy nothing day). Letos poteka pod geslom Več kot trošiš, manj živiš (The More You Consume, the Less You Live). Spodbuja ljudi, da se v teh dneh ne odpravijo po nakupih, ampak se družijo, gredo v naravo, pomagajo skupnosti, preživijo dan z otroki…
Ta črni petek je bil brezvezen. Vendar POZOR!, naslednji petek, 1.12. je pa prav zares pomemben petek. To je namreč prvi petek v mesecu. Dan srca Jezusovega. Mirno lahko pustite doma tako gotovino kot kartice. Ponudba je izjemna. Ta »akcija« traja že 2000 let in je v bistvu vsak dan in nikoli ne zapre vrat.
Ne samo za vas- za vse! Ne noro poceni-izjemno dragoceno in zastonj! Ne samo danes in do razprodaje zalog-vedno! Vendar nima smisla, da predolgo čakate…
Še lani ni bilo pri nas kaj dosti o tem, tu in tam smo zasledili, da se Američanom na ta dan rahlo strga in se čudili, da se pretepajo za želene kose in drejo kot živina na pašo. Letos pa je pljusknilo tudi k nam. (Sicer so naši trgovci ta dan zaenkrat posvojili samo poimensko, cen namreč niso znižali niti približno tako kot v tujini, pa tudi tepemo se še ne.)
So krivi sveti trije kralji, ki so prvi začeli "noreti" z darili ali pa je pač to v človeški naravi?
Črni dan ali izrojeno potrošništvo
Obstaja več razlag zakaj se ta dan imenuje črni petek. Od tega, da trgovci na ta dan izplavajo iz rdečih številk v črne (kupci pa verjetno ravno obratno), do tega da je bilo v prometnih zamaških nakupovalnih navdušencev veliko nesreč … morda pa je črn zato, ker ljudje na veliko kupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo.
Nič ni narobe s potrošništvom samim po sebi. Pošteno delaš in zaslužen denar potrošiš za stvari, ki jih potrebuješ, ki ti olajšajo življenje ali te veselijo. Hvala Bogu za pralni stroj in lep topel plašč. Tudi ni nič narobe, če dobiš kakšno stvar, ki jo rabiš ali si jo želiš po znižani ceni. Ravno nasprotno.
Stvar pa se izrodi, ko kupujemo, česar ne potrebujemo, ker je znižano in ker so reklame privlačne. Sčasoma imamo doma cel kup stvari, ki jih ne rabimo in ker je to začaran krog, je v črnih številkah le trgovec, mi pa v rdečih.
Sicer pa so nas trgovci dobro preučili. Ne gre samo za to, da nekaj prihranimo. Kajti če kupujemo česar ne potrebujemo, nikakor ne moremo prihraniti. Ljudje hrepenimo po tem, da dobimo nekaj po posebni ceni, v akciji. Da za nas veljajo posebni pogoji, da smo nekaj posebnega. V majhno zadoščenje nam je, če vemo da so drugi kupci za to stvar plačali več, kot mi.
Toda ali ni bolje, da si kupim tisto, kar rabim po normali ceni, kot pa nekaj, česar ne rabim po znižani.
Želeti (in zahtevati) bi morali - ne znižanj in razprodaj - ampak to, da bi imeli trgovine, ki bi ponujale kvalitetne produkte za pošteno ceno. Vsak dan. In za vsakega. Na dolgi rok bi bili vsi členi v verigi, vključno s potrošniki, zadovoljnejši. Razen seveda tistih, ki danes kujejo velike dobičke na račun nekvalitetnih proizvodov in slabih plač izdelovalcev ter prodajalcev.
Kot smo že enkrat ugotavljali, nas trgovci s svojimi akcijami in karticami ugodnosti pogosto pripeljejo okrog riti v žep (dobesedno) in nam diktirajo, kdaj in kaj moramo kupovati.
Da o globalnih posledicah naše divje potrošnje niti ne govorimo. Surovine in energija, ki jih potrošniški način življenja zahteva, povzroča mnogo trpljenja in krivic v tretjem svetu. Da o morju odpada niti ne govorimo.
Velik pomislek ali kdo se norčuje iz nas
Pa so v tem času cene res nižje?
V britanski potrošniški organizaciji Which so raziskali, da so cene šestih od desetih izdelkov v preostalem delu leta enake ali nižje.
Vsiljuje se tudi vprašanje, za koliko so nas potem trgovci prinašali okrog in za koliko potem preplačujemo stvari ob običajnih dnevih, če jih lahko ob črnih petkih in razprodajah ponujajo za pol cene ali manj.
Kje je realna cena glede na kakovost izdelka? Če je realna cena sušilnika za lase 50 € - 50%, kdo se potem norčuje iz nas, če ga v redni ceni plačam 50 €, v akciji 25 €, vreden pa je 10€?
Splošno znano je, da so prodajalci v trgovinah plačani povprečno ali slabo. Očitno velike marže ne gredo njim, prav tako ne delavcem, ki blago izdelujejo. Gredo enormnim trgovinskim objektom, gredo v požrešno davčno blagajno, in predvsem dobičkom velikih koncernov, ki so že zdavnaj izgubili dušo in moralo, če so jo sploh kdaj imeli.
Potrošniki pa v zameno za nekaj privlačno reklamiranega in lepo zavitega kiča, preveč veselo in zavzeto vrtimo to začarano kolo, ki nam ne prinaša sreče, pač pa prazne denarnice.
Popolnoma smo se že odvadili, da bi dobili za svoj denar dobro in kvalitetno stvar, ki bi nam dolgo služila.
Druga pot…
Sočasno s črnim petkom že nekaj let v več kot 65 državah poteka Dan brez nakupov (Buy nothing day). Letos poteka pod geslom Več kot trošiš, manj živiš (The More You Consume, the Less You Live). Spodbuja ljudi, da se v teh dneh ne odpravijo po nakupih, ampak se družijo, gredo v naravo, pomagajo skupnosti, preživijo dan z otroki…
Največja AKCIJA vseh časov!!!!!!!
Ta črni petek je bil brezvezen. Vendar POZOR!, naslednji petek, 1.12. je pa prav zares pomemben petek. To je namreč prvi petek v mesecu. Dan srca Jezusovega. Mirno lahko pustite doma tako gotovino kot kartice. Ponudba je izjemna. Ta »akcija« traja že 2000 let in je v bistvu vsak dan in nikoli ne zapre vrat.
Ne samo za vas- za vse! Ne noro poceni-izjemno dragoceno in zastonj! Ne samo danes in do razprodaje zalog-vedno! Vendar nima smisla, da predolgo čakate…
Zadnje objave
[Govor, ki ga ne bo] Ob petintridesetem dnevu slovenske državnosti
24. 6. 2026 ob 12:11
KPK utišala Asto Vrečko, Lotrič opoziciji: pometite pred lastnim pragom
24. 6. 2026 ob 11:50
Elektrika v hlevu ubila devet krav
24. 6. 2026 ob 9:13
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Ekskluzivno za naročnike
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUN
24
Odkritje novega spomenika Rudolfu Maistru
10:00 - 11:00
JUN
30
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.